Franja

deževni pragozd stalna zveza
(o ekosistemu) ▸ esőerdő

dežna dirka stalna zveza
v motošportu (o statusu dirke) ▸ esőfutam

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

dialog samostalnik
1. neštevno (med nasprotnima stranema) ▸ párbeszéd, dialógus
2. (pogovor med osebama) ▸ párbeszéd, dialógusFilm je poln duhovitih dialogov in sproščenih trenutkov. ▸ A film tele van szellemes párbeszédekkel és laza pillanatokkal.
Ustni preizkus bo dialog med učiteljem in učencem. ▸ kontrastivno zanimivo A szóbeli vizsga a tanár és a diák között folytatott párbeszéd formájában zajlik.

diastoličen pridevnik
medicina (o krvnem tlaku) ▸ diasztolés
Povezane iztočnice: diastolični krvni tlak, diastolični tlak

diastolični krvni tlak stalna zveza
medicina (o krvnem tlaku) ▸ diasztolés vérnyomás
Sopomenke: diastolični tlak

diastolični tlak stalna zveza
medicina (o krvnem tlaku) ▸ diasztolés vérnyomás
Sopomenke: diastolični krvni tlak

dichiarazione f

1. deklaracija, razglas; izjava:
dichiarazione di diritti deklaracija o pravicah
dichiarazione d'amore, dichiarazione amorosa ljubezenska izjava
dichiarazione di guerra vojna napoved

2. pravo razglas, objava:
dichiarazione di fallimento objava stečaja

3. igre napoved; licitacija (pri bridgeu)

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

dictamen moški spol mnenje, presoja; predpis; navdih

emitir un dictamen favorable ugodno se izraziti o

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

dictiō -ōnis, f (dīcere)

1. govorjenje, izražanje, pripovedovanje, napoved, poved: testimonii Ter. prič(ev)anje, sententiae Ci., multae Ci. določitev; jur.
a) iuris dictio (ali iuxtapositio iurisdictio) civilno sodstvo (v naspr. z vojaškim): ut iuris dictionem cum ferro conferatis Ci., venalem in Sicilia iuris dictionem habuerit Ci., Asiaticae (v Aziji) iuris dictioni urbana iuris dictio respondebit Ci., iuris dictio urbana et peregrina (= praetoris urbani et peregrini) L.; met.: plerosque in isdem iurisdictionibus habere T. (o prokonzulih) v istih sodnih okrajih.
b) causae dictio zagovarjanje, zagovor, odgovor: Q., totam causae dictionem in V partes dividam Ci., vocari ad causae dictionem Ci. na odgovor, nec mihi ille iudicium populi nec legitimam aliquam contentionem nec disceptationem aut causae dictionem, sed vim … denuntiabat Ci., die constitutā causae dictionis C., non patri modo remissa causae dictio est, sed … L.

2. occ. (govorniško) predavanje, govor: dictioni operam dare Ci., dictiones oratoriae Ci., dictiones subitae Ci. na pamet (brez pripravljanja) govorjeni govori, mediam dictionem fletu eius interrumpi Sen. rh.; poseb. govorjenje za vajo (v retorskih šolah), umetniški govor = deklamacija: discipulorum dictiones Q., dictiones extemporales (na pamet) Q.

3. met.
a) izrek (preročišča), prerokba: Pac. ap. Non., Poeta ap. Corn., data dictio erat, caveret Acherusiam aquam L.
b) pogovor: arcana semotae dictionis T. skrivnega pogovora.
c) α) gram. posebni, posamezni izraz, beseda, reklo: slovničarji; izražanje = posebni način izražanja, govorni obrat ali zasuk: Q. (I, 5, 2; IX, 1, 17), Gell. (VII, 9, 13; XI, 3, ξ 3). β) ret. način govorjenja, način predavanja, dikcija: Attica, forensis Ci., fuit in hoc popularis dictio excellens Ci.

dictitō -āre -āvī -ātum (podvojen frequ. glag. dīcere prek dictāre)

1. (kar naprej, spet in spet) praviti, govoriti, kaj vedno na jeziku imeti, spet in spet trditi, ponavljati: Lucr., Vell., Q. idr., ut dictitabat C., ut patroni tui dictitant Ci.; z obj. v acc.: quod vetus poeta dictitat Ter., quae iste in provincia palam dictitabat Ci.; pass.: multis ultro citroque dictitatis Amm.; z ACI: qui Catilinam Massiliam ire dictitant Ci., ut … Lacedaemonii suos omnes agros esse dictitarint Ci., dictitabant enim se … omnibus necessariis egere rebus C., vulgus … tyrannum non ferendum dictitabat N., quod saepius Quinctius dictitabat se consulum comitia non habiturum L.; z dvojnim acc.: si te populus sanum recteque valentem dictitet H. ko bi narod o tebi pravil, da si … , Octaviam sterilem d. T. za neplodno oznanjati jo, quod antiqui etiam puellas pueras sicut et pueros puellos dictitarent Suet. ker so … tudi za „puellae“ pravili „ puerae“, kakor za „pueri“ „puelli“; pass. brezos.: male dictitatur (= maledicitur) tibi vulgo in sermonibus Pl. slabo si pri ljudstvu zapisan.

2. dictitare causas odvetništvo opravljati, odvetnik biti, pravdar biti: Ci.

dictō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dīcere)

1. praviti, govoriti, napovedovati, trditi, zatrjevati: Pl., Gell., mercemur servum, qui dictet nomina H.

2. narekovati pisarju: Q., Suet., Plin. iun., epistulam Ci. ep., quod non modo tironi dictare, sed ne ipse quidem auderem scribere Ci. ep., haec tibi dictabam post fanum … H. to ti dajem pisati, dictantis (upnika, oderuha), quod tu numquam rescribere possis H., d. verba Iuv., versūs Suet., qui ad memoriam dictabat Vop. tajnik; poseb. (o učitelju) narekovati učencem pri pouku: carmina Livi … , memini quae plagosum mihi parvo Orbilium dictare H., an tua demens vilibus in ludis dictari carmina malis? H. Od tod subst. pt. pf. dictāta -ōrum, n
a) kar se je v šoli narekovalo, nareki, diktati, naloga za učenje na pamet, lekcija: Pers., orationem meam in illum tamquam dictata perdiscere Ci. (o dečkih), ista a vobis quasi dictata redduntur Ci., iisdem de rebus semper quasi dictata decantare Ci., haec recinunt iuvenes dictata senesque H.
b) pravila, nauki za gladiatorje: Varr., Suet., Tert., Thraex, qui et ipse ad dictata pugnavit Petr.; za rezalce: donec peragat dictata magistri omnia Iuv.

3. ker je postajalo vse običajneje, da je Rimljan tisto, kar naj bi sam napisal, narekoval sužnju, je glag. dictare dobil pomen
a) (narekujoč) kaj sestaviti (sestavljati), napisati; pesmi zlagati, pesniti, pesnikovati: testamentum, codicillos, alicui actionem Suet., non unus tibi rivalis dictabitur heres Iuv. ne bo se ti določil; puerique patresque … carmina dictant H., (Lucilius) in hora saepe ducentos … versus dictabat stans pede in uno H.; od tod pri pravnikih = kaj odrediti, napotiti, začeti: actionem, iudicium Dig. tožiti.
b) kaj kot povelje narekovati, ukaz(ov)ati, vele(va)ti, predpis(ov)ati, tudi = svetovati: sportulam Q., qui … remis dictet sonitum Sil.; (o abstr. subj.): Col., Dig., Pall., aliquid ratio dictat Plin., Q., quibus sordet omne, quod natura dictavit Q. ki jim preseda vse naravno, dolor verba aspera dictat Sil.

4. komu kako besedilo za ponavljanje narekovati, diktirati: alicui vota Val. Fl., dictata iurant sacramenta deis Sil.

didaktičen pridevnik
1. (o poučevanju) ▸ didaktikai, didaktikus
2. (o literarnih delih) ▸ didaktikusUmetnost ljubezni, ena treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, je namreč zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. ▸ kontrastivno zanimivo A Szerelem művészete, Ovidius három erotikus elégiagyűjteményének az egyike – amely időszámításunk kezdetén jött létre – a csábításról szóló tanköltemény.

3. (o igračah) ▸ didaktikus, oktatóS temi didaktičnimi igrami, ki so del računalniških programov za učenje z računalnikom, se učenci na igriv način učijo ali ponavljajo in utrjujejo učno snov. ▸ kontrastivno zanimivo Ezekkel, a számítógépes oktatási programok részét képező didaktikai játékokkal a diákok játékos módon tanulják, ismétlik és mélyítik el a tananyagot.

dīdō -ere, dīdidī, dīditum (dis in dāre) ”narazen da(ja)ti“, od tod

1. razdeliti (razdeljevati): mea bona … didam Pl., in venas cibus omnis diditur ei Lucr., dum munia didit H., argentum … inter apparitores et amicos suos d. Fr.; (o neživih subj.): sensiferos motus quae (sc. natura) didit prima per artus Lucr.

2. occ. zapraviti (zapravljati); abs.: dide et disce Caecil. ap. Ci.

3. pren. (med.) didi razširiti (razširjati) se: calor diditus Lucr., per magnas didita gentīs … solacia vitae Lucr., diditur hic subito … per agmina rumor V., tua terris didita fama V., diditā per provincias famā T., hinc fama in populos iurati didita belli Sil.

Opomba: Star. obl.: dīdier (= dīdī) Pl., disdidī (= dīdidi) Ca. ap. Front.

dīdūcō -ere -dūxī -ductum (dis in dūcere) „razvleči“, od tod

1. raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti, razpreti (razpirati), (na široko) odpreti (odpirati): pugnum, digitos Ci., vestem manu, nodos manu O., vestem Iuv., vestimenta Sen. ph., tunica diducta Q., d. rictum Iuv., risu d. rictum auditoris H. storiti, da poslušalec zazija, os (sc. alicui) Plin., Suet., alicui oculum Cels. (o zdravniku), pedem et crus in diversa Cels., pedes, labra, nares Q., fauces hiatu Sil., circinum Vitr., cuneo aliquid Col., fores palatii T., terram ad capita V. tik ob koreninah zrahljati, harenam L. odpraviti; pren.: d. animum in tam multifex officium (na takšno vsestransko dejavnost) Q.

2. deliti, razdeliti (razdeljevati), (na silo) ločiti, vsaksebi spraviti (spravljati): assem in partes centum H., fluctus continuam diduxit humum O., d. argumenta, nomina Q., litem Col., eandem speciem Plin. iun., aliquem ab aliquo Ci., O., amantes, complexūs Pr., hostem T. razkropiti, cibus diducitur Cels. se razkroji, se prebavi; pren. razcepiti: seditioin diversa consilia diduxerat vulgum Cu., ultio … senatum in studia diduxerat T., diducta civitas T. razcepljena v stranke, diductae terrae T. razpori; razdružiti (razdruževati), razvez(ov)ati: amicitias Sen. ph., matrimonium Suet.; animus varietate rerum diductus Ci. raztresen.

3. occ. (voj.)
a) razdeliti, razmakniti (razmikati), razvi(ja)ti, (četam) veleti, da se razstopijo, (med.) razmakniti (razmikati) se, razstopiti se: Lucan., Front., ubi Crassus animadvertit suas copias … non facile diduci C., diducendi erant milites C., d. cornua, aciem in cornua L., eos diduci iussit, diductis ordinibus T.
b) sovražne čete, ladje ločiti, narazen spraviti (spravljati), osamiti: d. adversariorum manus C., diductis nostris paulatim navibus C., diducta manu hostium S.; pesn.: olli agmina diductis solvēre choris V.

4. pren.: oratio rivis diducta est, non fontibus Ci. govor se deli na posamezne potoke, ne na vrelce = čeprav je razdeljen na razne oddelke, vendar tvori celoto, vastius diducuntur verba Ci. se pri izreki preveč razstavljajo, diducenda curandi ratio est Cels. pri zdravljenju je treba razločevati, in multas cogitationes diductus sum Petr. premišljeval sem o tem in onem; vocabulum ab appellatione d. Q. ločiti, razločevati.

dielektrična konstanta stalna zveza
elektrika (o električnem polju) ▸ dielektromos állandó
Sopomenke: influenčna konstanta, dielektričnost

dielektričnost samostalnik
elektrika (o električnem polju) ▸ permittivitás
Sopomenke: dielektrična konstanta, influenčna konstanta

diērēctus 3 (dis in ērigere) visoko (= na križu) razpet,

1. (o križanih sužnjih); le v zvezah: quin quiescis dierectum cor meum Pl., abi (abin') dierectus, abin' hinc dierecte, i dierecta (o ženski), ei dierecte in malam crucem Pl. = pojdi k vragu! vrag te vzemi!

2. pren. (o stvareh): lien dierectust (= dierectus est) Pl., apage in dierectum a domo nostra istam insanitatem Varr. ap. Non. vrag naj vzame …