Franja

podpóra (-e) f

1. appoggio, sostegno, rincalzo, puntello:
lesne, kovinske podpore v rudniku i sostegni di legno, di metallo nella miniera

2. aiuto, soccorso, sussidio, sovvenzione:
prejemati podporo percepire un sussidio

3. pren. aiuto, appoggio, sostegno:
imeti, uživati podporo ljudstva avere, godere dell'appoggio del popolo
dajati podporo prizadevanju appoggiare, sostenere gli sforzi
dati moralno podporo dare appoggio morale

podstrešj|e [é] srednji spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das [Dachgeschoß] Dachgeschoss; der Dachboden, der Boden, der Speicher, der Bodenraum
figurativno ne imeti pospravljenega podstrešja einen Dachschaden haben

poena -ae, f (izpos. ποινή)

1. pravzaprav krvnina = spravnina, odkupnina, (denarna) odškodnina za ubitega človeka ali hudo poškodbo, zadoščenje, zadostitev, povračilo, nadomestilo, globa, starejše kaznína, zadovóljščina, od tod kazen, kaznovanje, maščevanje, starejše osvéta (naspr. praemium, pretium, impunitas). Prvotni pomen krvnina razberemo v besedni zvezi poenam constituere C. in v zvezah
a) poenas pendĕre (alicuius rei zaradi česa, za kaj) ali expendĕre, dependĕre Ci. (pre)trpeti kazen, plačati kazen, utrpeti kazen, pokoriti se.
b) poenas dare, luere, solvere, persolvere Ci. idr. ali reddere S. pokoriti se, kaznovati se, kaznovan biti.
c) poenas petere S. ali expetere Ci., L. idr. ali repetere Ci. maščevati se nad kom, kaznovati koga; rekla pod a) namigujejo na tehtanje, pod b) na plačevanje, pod c) na zahtevo po odškodnini (kazni, globi); prim.: poenas domestici sanguinis expetere Ci. zahtevati zadoščenje za prelito rodbinsko (družinsko) kri, maščevati prelito rodbinsko (družinsko) kri, poenas sui doloris ab aliquo petere Ci. zahtevati od koga zadoščenje za svojo bol(ečino), maščevati se komu zaradi svoje boli (bolečine), poenas parentum a filiis repetere Ci. otroke kaznovati zaradi (ubitih) staršev, maščevati se otrokom zaradi umora staršev. Ker je vsaka kazen nekako breme, od tod besedne zveze z glagoli, ki izražajo nošenje, prenašanje, npr. poenam ferre, sufferre Ci. (pre)trpeti, utrpe(va)ti, poenam subire, suscipere, sufferre Ci. podvreči se kazni, presta(ja)ti kazen, poenam imponere Ci., naspr. tollere, levare Ci. Druga rekla: poenam exigere de aliquo Suet. ali poenas exigere alicui O. terjati koga za kazen (zadoščenje) = kaznovati koga, poenas hominis persequi Ci. maščevati koga (tako tudi poenas patrias (= patris) persequi Ci.), poenam capere in hostem Cu. kaznovati sovražnika, poenas capere de aliquo L. = poenas sumere V. kaznovati koga, poenam sumere pro re Ci. maščevati se za kaj (zaradi česa), poenas capere pro aliquo S. maščevati koga, poenas verborum capere O. maščevati se zaradi besed, accipere poenas Lucan. maščevati se komu, kaznovati koga, poenam habere L. (svojo) kazen imeti (trpeti), kaznovan biti; toda poenas habeo ab aliquo L. maščeval sem se komu, teneri poenā Ci. kazni zapasti, biti kaznovan = poenis obligari Ci., extra poenam esse L. ostati prost kazni, biti (ostati) nekaznovan; poena est (z inf.) kaznivo je, zločin je: nec fuerat nudas poena videre deas Pr.; s subjektnim gen.: rei publicae poena, legum, iudiciorum poenae Ci.; z epeksegetičnim gen.: capitis C. = vitae Ci. = mortis Ci., Suet. smrtna kazen, oculorum Ci. za oči, ki naj bi zadela oči; pesn.: votorum V. poplačilo (= izpolnitev) obljub.

2. kazen, kaznovanje: ire in poenas O. kaznovati, perditissimorum hominum poenā res publica conservata est Ci., paucorum poenā vos salvi esse potestis Ci., p. parricidii, scelerum, flagitii Ci.

3. pooseb. Poena -ae, f Pójna = boginja Maščevalka, Kaznovalka: Stat., Val. Fl., o Poena! o Furia sociorum Ci.; v pl.: Lucan., Val. Fl., a liberûm Poenis actum esse praecipitem Ci.

4. metaf. težavnost, nadležnost, težava, nadloga, nadlega, muka, trpljenje, trpinčenje, neprijetnost, nenehno gnjavljenje: captivitatis Iust., gustatum (sc. acetum) discutit eam poenam Plin., frugalitatem exigit philosophia, non poenam Sen. ph., poena crudescit Aus.; pl.: in tantis vitae poenis Plin., balaenae pariendi poenis invalidae Plin., post longam poenarum patientiam Iust.

poēta m (f -tessa; m pl. -ti)

1. pesnik, poet:
il divino poeta božanski pesnik, Dante

2. pren. pesnik, pesniška duša:
avere un animo di poeta imeti pesniško dušo

3. pog. čudak, posebnež; slabš. sanjač

poglèd look; gaze; (hiter, bežen) glance, glimpse; (prizor) view, sight, spectacle, prospect; (v dal javo) vista

poglèd na view of
v tem poglèdu in this respect
v vsakem poglèdu in every respect, in every way
v poglèdu (gledé)... in view (of), with regard (to), in consideration (of), in respect (of), as regards
na prvi poglèd at first sight
bežen poglèd a hasty glance
skriven poglèd furtive glance
zli poglèd the evil eye
poglèd v prihodnost looking ahead
poglèd v stran, poševen poglèd sidelong look, look out of the corner of one's eye
skrit poglèdom out of sight, hidden from view
vsem poglèdom izpostavljen kraj a very conspicuous place
imeti mil poglèd to have soft eyes
on ima oster poglèd he has a sharp eye
imeti zdrav poglèd na kaj to take a sane view of something
dvigniti poglèd proti nebu to look up, to cast one's eyes up to heaven
iskati koga s poglèdom to look round for someone
njegov poglèd je izražal prezir his look was full of scorn, he did not conceal his scorn
nuditi žalosten poglèd to offer a sorry spectacle
odvrniti svoj poglèd to look away, (od česa) to take one's eyes off something
ošinila ga je z grdim poglèdom (pogovorno) she gave him a dirty look
lepota, ki privlači vse poglède riveting beauty, arhaično beauty which is the cynosure of every eye
ustaviti, zadržati svoj poglèd na čem to let one's eyes dwell on something
videti na prvi poglèd to see at a glance
umakniti se poglèdom ljudi to keep out of people's sight
vreči poglèd na to glance at, to take a look at, to cast a look at, pogovorno to take a gander (ali a shufti) at
zapičiti poglèd v to rivet one's eyes on, to rivet one's gaze on

poglèd (-éda) m

1. sguardo; occhiata, occhio, sbirciata:
ni mogel ločiti, odmakniti, odtrgati, odvrniti pogleda od nje non poteva staccare lo sguardo da lei
metati poglede za kom guardare dietro a qcn.
ošiniti s pogledom gettare un'occhiata su, a; guardare qcn., qcs. di sfuggita
s pogledom objeti abbracciare con lo sguardo
požirati koga s pogledi mangiarsi, divorare con gli occhi qcn.
prebadati koga s pogledom trafiggere con lo sguardo, guardare severamente qcn.
slačiti s pogledom guardare con bramosia, concupire qcn.
vrtati v koga s pogledom fissare intensamente qcn.
pogledati z jeznim, žalostnim pogledom guardare irosamente, tristemente

2. (izraz) aria:
hladen, odsoten pogled un'aria distaccata, fredda; un'aria assente

3. vista, paesaggio; veduta; panorama:
pogled na mesto ga je prevzel si sentì affascinato dalla vista della città
pogled na pokrajino panorama

4. esame

5. punto di vista, visuale, concezione:
o vrsti vprašanj imajo različne poglede su tutta una serie di problemi i loro punti di vista divergono
šalj. kakšen lep pogled! (lepa oseba) che bella visuale!

6. (v adv. rabi)
v tem pogledu quanto a questo
v marsikaterem pogledu in molti casi
v nobenem pogledu nient'affatto
v vsakem pogledu affatto, assolutamente
na pogled, na prvi pogled a prima vista

7. (v adv. rabi)
kamor nese pogled, so sama žitna polja una distesa di campi di grano fin dove arriva l'occhio
skriti se radovednim pogledom nascondersi dai curiosi
šalj. imeti oster pogled saper guardare, osservare con occhi critici, avere un occhio clinico
izmakniti pogled (od zadrege) dall'imbarazzo voltarsi da parte
jemati pogled togliere la vista, abbagliare
obračati pogled po dekletih, po fantih interessarsi alle ragazze, ai ragazzi
biti grozljiv na pogled essere orribile a vedersi
pogled od spredaj prospetto
pogled s strani profilo

pognon [pɔnjɔ̃] masculin, populaire denar

avoir du pognon plein les poches imeti polne žepe denarja

pogodb|a [ó] ženski spol (-e …) pravo der Vertrag (pisna schriftlicher, in Schriftform, ustna mündlicher Vertrag, Verbalvertrag); mednarodna: der Vertrag, das Abkommen, der Pakt; -vertrag (avtorska Urhebervertrag, darilna Schenkungsvertrag, dedna Erbvertrag, delovna Dienstvertrag, Arbeitsvertrag, delovršna Werkvertrag, Werklieferungsvertrag, dobavna Liefervertrag, družbena Gesellschaftsvertrag, državna Staatsvertrag, ekskluzivna Exklusivvertrag, fiduciarna Treuhandvertrag, garancijska Garantievertrag, kolektivna Kollektivvertrag, Lohntarifvertrag, komisijska Kommissionsvertrag, konsenzualna Konsensualvertrag, kupna Kaufvertrag, ladjarska Befrachtungsvertrag, licenčna Lizenzvertrag, menjalna Tauschvertrag, mirovna Friedensvertrag, monetarna Münzvertrag, najemna Mietvertrag, na novo sklenjena Neuvertrag, navidezna Scheinvertrag, okvirna Rahmenvertrag, o angažmaju umetnika Verpflichtungsvertrag, o delu Arbeitsvertrag, o dosmrtni renti Leibrentenvertrag, o izročitvi storilcev kaznivih dejanj Auslieferungsvertrag, o izvrševanju del Werkleistungsvertrag, o leasingu Leasingvertrag, Pachtvertrag, o pozavarovanju Rückversicherungsvertrag, o skladiščenju Lagervertrag, o trgovskem zastopstvu Handelsvertretervertrag, o varstvu Schutzvertrag, o vzdrževanju Wartungsvertrag, o zakonski zvezi Ehevertrag, o zakupu lovske pravice Jagdpachtvertrag, pooblastilna Mandatsvertrag, posebna Sondervertrag, posojilna Darlehensvertrag, Kreditvertrag, posredniška Maklervertrag, predhodna Vorvertrag, prevozna Frachtvertrag, pridelovalna Anbauvertrag, procesnopravna [Prozeßvertrag] Prozessvertrag, realna Realvertrag, stara/že obstoječa Altvertrag, stranska Nebenvertrag, špedicijska Speditionsvertrag, tajna Geheimvertrag, tarifna Tarifvertrag, trgovska Handelsvertrag, učna Ausbildungsvertrag, Lehrvertrag, uvozna Einfuhrvertrag, Importvertrag, varčevalna Sparvertrag, vzorčna najemna Mustermietvertrag, začasna Übergangsvertrag, zakupna Pachtvertrag, založniška Verlagsvertrag, zastavna Pfandvertrag, zavarovalna Versicherungsvertrag)
čarterska pogodba pomorstvo die Charterpartie
mednarodne pogodbe: pogodba o nenapadanju der Nichtangriffspakt, das Gewaltverzichtsabkommen
pogodba o omejitvi jedrskega orožja der Atomwaffensperrvertrag
pogodba o pomoči der Beistandsvertrag
pogodba o pridruženem članstvu EU der Assoziationsvertrag
pogodba o prijateljstvu der Freundschaftsvertrag
pogodba o recipročnosti der Gegenseitigkeitsvertrag
Rapallska pogodba der Rapallovertrag
skrbniška pogodba das Treuhandabkommen
Versajska mirovna pogodba Versailler Vertrag
Pariške pogodbe množina Pariser Abkommen množina
sklenitev pogodbe der [Vertragsabschluß] Vertragsabschluss, [Geschäftsabschluß] Geschäftsabschluss, der [Abschluß] Abschluss, tarifne: [Tarifabschluß] Tarifabschluss
izpolnitev pogodbe die Vertragserfüllung
kršitev pogodbe der Vertragsbruch, die Vertragsverletzung, mirovne: Friedensbruch
odstop od pogodbe der Vertragsrücktritt
osnutek pogodbe der Vertragsentwurf
sprememba pogodbe die Vertragsänderung
tožba na razveljavitev pogodbe die Wandelungsklage
pristop k pogodbi der Vertragsbeitritt
zvestoba pogodbi die Vertragstreue
s pogodbo določiti: vertraglich
imeti pogodbo z unter Vertrag stehen (bei)
prelomiti/prekršiti pogodbo vertragsbrüchig werden
v skladu s pogodbo vertragsmäßig
v nasprotju s pogodbo vertragswidrig
skleniti pogodbo einen Vertrag schließen/abschließen/unterzeichnen
podoben pogodbi vertragsähnlich ➞ → kolektivna pogodba

pogoj [ò] moški spol (-a …) die Bedingung (delovni Arbeitsbedingung, dobavni Lieferbedingung, Bezugsbedingung, eksistenčni Existenzbedingung, glavni Hauptbedingung, izpitni Prüfungsbedingung, kapitulacijski Kapitulationsbedingung, mirovni Friedensbedingung, nasprotni Gegenbedingung, odložilni Suspensivbedingung, okvirni Rahmenbedingung, osnovni Grundbedingung, poslovni Geschäftsbedingung, posojilni Darlehensbedingung, pravni Rechtsbedingung, razpisni Ausschreibungsbedingung, razvezni Resolutivbedingung, robni Randbedingung, sprejemni Aufnahmebedingung, stranski Nebenbedingung, transportni Beförderungsbedingung, varnostni Sicherheitsbedingung. vračanja Rückzahlungsbedingung, za udeležbo Teilnahmebedingung, zavarovalni Versicherungsbedingung, življenjski Lebensbedingung); pogoj, ki mora biti izpolnjen za izdajo dovoljenja ipd.: die Auflage
potreben pogoj notwendige Bedingung
pogoji množina -bedingungen
(plačilni Zahlungsbedingungen, okolja Umweltbedingungen, prodajni Verkaufsbedingungen, sprejemni Annahmebedingungen, standardni tehnika Normbedingungen, pravo zaporni Haftbedingungen)
delo v posebno težkih pogojih Arbeit mit Erschwernis
s/pod pogojem unter der Bedingung ([daß] dass …), uradno: mit der Maßgabe
v danih pogojih unter gegebenen Bedingungen
imeti za pogoj voraussetzen
izpolnjevati pogoje za štipendijo, subvencijo, podporo … förderungsfähig sein
| ➞ → okoliščina, razmere

pogóvor conversation ženski spol , entretien moški spol , colloque moški spol , dialogue moški spol , causerie ženski spol

pogovor zastaja la conversation languit
diplomatski, tajni pogovori conversations ženski spol množine diplomatiques, secrètes
krajevni telefonski pogovor communication ženski spol (ali conversation) locale (ali urbaine)
malce opolzek pogovor conversation légère
mednarodni telefonski pogovor conversation internationale (ali avec l'étranger)
telefonski pogovor conversation téléphonique (ali par téléphone), communication (ali appel moški spol) téléphonique
imeti pogovor s kom avoir une conversation (ali un entretien) avec quelqu'un, converser, s'entretenir avec quelqu'un
menjati temo pogovora changer de conversation, figurativno rompre les chiens
napeljati pogovor na kaj amener la conversation sur quelque chose
navezati pogovor s kom lier conversation avec quelqu'un
pretrgati pogovor couper court
spustiti se v pogovor s kom, stopiti s kom v pogovor entrer en conversation avec quelqu'un
začeti pogovor entamer (ali engager) une conversation

pogrešljiv (-a, -o) entbehrlich
biti pogrešljiv entbehrlich sein, človek: (imeti čas) abkommen können, abkömmlich sein

pogruntano:
imeti pogruntano spitzhaben

pogúm courage moški spol , cœur moški spol , hardiesse ženski spol , intrépidité ženski spol , bravoure ženski spol , vaillance ženski spol , ressort moški spol, popularno cran moški spol

življenjski pogum courage de vivre
biti brez poguma n'avoir pas de courage, manquer de courage, familiarno n'avoir rien dans le ventre
dajati komu pogum donner (ali inspirer) du courage à quelqu'un, encourager quelqu'un
dobiti pogum prendre courage, s'enhardir
imeti pogum avoir le courage, oser, familiarno avoir du cran
izgubiti pogum perdre courage, se décourager, se laisser abattre, familiarno se dégonfler
ne izgubiti poguma ne pas perdre courage, figurativno faire contre mauvaise fortune bon cœur
spet vliti komu pogum, navdati koga s pogumom redonner du cœur à quelqu'un, familiarno remettre (ali redonner) du cœur au ventre à quelqu'un
vzeti komu pogum décourager (ali abattre) quelqu'un
zbrati ves svoj pogum (familiarno) prendre son courage (ali son cœur) à deux mains, rassembler (ali s'armer de) tout son courage
nimam poguma, da bi mu povedal resnico je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité

pogúm valor m ; ánimo m ; valentía f ; intrepidez f ; bravura f ; gallardía f

le pogum! ¡valor!, ¡ánimo!
imeti pogum tener valor
izgubiti pogum perder el ánimo
za to mu manjka poguma le falta (ali no tiene) valor para ello
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
vliti komu poguma, navdati koga s pogumom infundir ánimo a alg
vzeti komu pogum desalentar (ali desanimar) a alg
zbrati pogum cobrar ánimo

pohíštvo muebles m pl ; mobiliario m ; mueblaje m moblaje m

razstava pohištva exposición f de la industria del mueble
kos pohištva mueble m
tovarna pohištva fábrica f de muebles
trgovina s pohištvom mueblería f; almacén m de muebles
pleteno pohištvo muebles m pl de mimbre
nabaviti si pohištvo adquirir muebles
imeti lastno pohištvo tener muebles propios

poids [pwa] masculin teža; utež; breme (tudi figuré), peza; figuré pomen, važnost; pritisk; mera; sport krogla

au poids (commerce) po teži
de poids tehten, važen
de peu de poids malopomemben, netehten, neznaten
de tout son poids z vso svojo težo
poids atomique, brut, moléculaire, net, vif (ali: vivant) atomska, bruto, molekularna, neto, živa teža
poids et haltères dviganje uteži, težka atletika
poids lourd velik tovornjak
poids mort teža stroja, ki zmanjšuje njegovo teoretično storilnost; figuré oseba (stvar), ki je le v breme, za coklo v kakem delovanju, funkcioniranju
mouche, coq, plume, léger, mi-moyen, moyen, (mi-)lourd, bantam mušja, petelinja, peresna, (pol)srednja, srednja, (pol)težka, bantam teža
poids public meroizkusni urad
poids spécifique specifična teža
poids utile teža, ki jo more prepeljati kako vozilo
costume masculin poids plume peresno lahka obleka
homme masculin de poids ugleden človek
poids excédent masculin, manque masculin de poids presežek, primanjkljaj v teži
lancement masculin du poids (sport) met krogle
motif masculin de poids tehten razlog, vzrok
perte féminin de poids izguba na teži
attacher du poids à quelque chose pripisovati čemu važnost
avoir deux poids, deux mesures imeti dve meri, biti, pristranski
avoir un poids sur la conscience imeti kamen na srcu, imeti občutek krivde, kesati se
faire bon poids dobro tehtati, dati doobro mero, figuré biti velikopotezen
faire le poids odtehtati; vzpostaviti ravnotežje; familier moči igrati pomembno vlogo, moči biti kompetenten, biti sposoben
feter le poids (sport) suniti kroglo
perdre, prendre du poids shujšati (izgubiti na teži), zrediti se
tromper sur le poids (o)goljufati pri tehtanju
vendre quelque chose au poids de l'or zelo drago prodati

poigne [pwanj, pɔnj] féminin moč v roki; familier energija, pogum, korajža

homme masculin à poigne odločen, avtoritativen človek
avoir une poigne de fer imeti železno roko, železno pest
gouvernement masculin à poigne vlada krepke roke
avoir de la poigne imeti železno roko

poigravati se s kom kot mačka z mišjo frazem
(imeti popolno premoč nad nekom) ▸ úgy játszadozik valakivel, mint macska az egérrel
Imamo posnetek njihove tekme z Nemci, ki so se z njimi dobesedno poigravali kot mačka z mišjo. ▸ Megvan a németekkel játszott mérkőzésük felvétele, akik úgy játszadoztak velük, mint macska az egérrel.
Sopomenke: igrati se s kom kot mačka z mišjo

poil [pwal] masculin dlaka; familier, poétique lasje; (konj) barva dlake; populaire cigara; (familier)

un poil nekoliko, malce
à poil gol, nag; brez sedla (jahati)
à poil! (populaire) dol!
à un poil près malodane, skoraj
à poils courts, longs kratko-, dolgodlak
au poil (populaire) zelo dober, zelo zadovoljiv
au poil! izvrstno!
de tout poil vseh vrst
travail masculin au poil izvrstno, dovršeno delo
poil de chameau kamelja dlaka
poil de chèvre angora ali mohêr volna
poil follet puh
dans le sens du poil v smeri dlake, kot leže dlake
brave masculin à trois, quatre poils (familier) (nepremišljen) tvegavec
fille féminin au poil čedno, prijetno dekle
bonnet masculin à poil kučma
avoir du poil aux yeux, (familier) au cul biti korajžen, pogumen
n'avoir pas un poil de sec močno se potiti, plavati v znoju
ça a changé de poil to se je obrnilo na bolje
être de bon, mauvais poil biti dobre, slabe volje
être à poil et à la plume (familier) biti za vse dober
il s'en est fallu de poil za las je manjkalo
il se laisse arracher la barbe poil à poil z njim lahko vse narediš
se mettre à poil sleči se do golega
c'est au poil! to je prima!
reprendre du poil de la bête ne popustiti, ne odnehati, zopet si opomoči
tomber sur le poil de quelqu'un nenadoma koga napasti; ozmerjati, nahruliti koga
avoir du poil dans la main (familier) biti zelo len, ne imeti volje za delo
(vieilli) faire le poil à quelqu'un obrati koga za denar, opehariti koga
(vieilli) refaire le poil à quelqu'un prevarati koga
(vieilli) faire changer le poil, (populaire) faire dresser le poil à quelqu'un poboljšati koga z udarci, z grajo

poire [pwar] féminin hruška (sad); populaire glava, obraz; bedak, tepec

en poire hruškaste oblike
entre la poire et le fromage proti koncu obeda
poire à poudre (histoire) prahovnica
la poire est mûre (figuré) stvar je zrela; prilika je dobra
faire sa poire (populaire) bahati se
garder une poire pour la soif imeti prihranke za hude čase