Franja

befürchten bati se (da), biti v strahu pred; es ist zu befürchten bati se je, da

beg [beg]

1. prehodni glagol
prositi, rotiti; izprositi si

2. neprehodni glagol
beračiti, moledovati

I beg to inform you dovoljujem si vam sporočiti
I beg your pardon, beg pardon prosim, kaj ste rekli?
to beg the question smatrati zadevo za rešeno; izvijati se
to beg leave to do s.th. prositi za dovoljenje za nekaj
I beg to differ oprostite, da se z vami ne strinjam
to beg one's life prositi za pomilostitev
to beg one's bread beračiti
I beg to acknowledge v čast mi je potrditi

begènisati -išēm (t. begenmek)
I.
1. vzljubiti, čutiti simpatije do koga: koji koga begeniše, s onim i jegleniše kogar kdo rad vidi, z njim rad govori, se pogovarja; već cio sokak zna da moj Mladen tvoju Jelku begeniše da mu je tvoja Jelka všeč, da jo rad vidi
2. ljubiti, marati, rad imeti: ne uzimaj onu koju ne begenišeš; ne begenišem za svojim stolom ljudi koji su tako čvrsto zakopčali dugmeta svoje uniforme da im ne vidiš srcu do dna
3. odobriti, odobravati, pohvaliti: ne begenišem što si uradio
II. begenisati se vzljubiti se, rad se imeti: kad se momak i djevojka begenišu, ne pazi se na godine

beggar² [bégə] prehodni glagol
spraviti na beraško palico; oropati, odvzeti

to beggar o.s. obubožati
it beggars all description ne da se popisati, nepopisno je

begreiflich razumljiv, umeven; ich finde es nicht begreiflich, [daß] dass ne morem razumeti, da...; jemandem etwas begreiflich machen razložiti (komu kaj), predočiti (komu kaj)

Begriff, der, (-s, -e) pojem (tudi Philosophie), figurativ predstava, sich einen Begriff machen von predstavljati si; einen/keinen Begriff haben von predstavljati/ne predstavljati si; du machst dir keinen Begriff ne moreš si predstavljati; über alle Begriffe izredno; schwer von Begriff počasne pameti; im Begriff stehen/sein etwas zu tun: biti na tem, da ...

behove [bihóuv] prehodni glagol
biti primeren, spodobiti se

it behoves me nujno je, da (jaz)
it behoves that treba je, da

bèjān -ána m (t. bejan, ar.) izjava, izpričevalo: otići bogu na bejan umreti, stopiti pred božjo sodbo; crn joj obraz bio na divanu, kao što će joj biti na -u kakor bo trpela ob smrtni uri; tko će ponijeti zelenog barjaka, nek se junak na bejan istakne naj pride na svetlo, naj se pokaže, da ga bomo videli

bekommen^*

1. (erhalten) dobiti, dobivati; zadobiti, zadobivati

2. (v podobnih zvezah naznačuje začetek dejanja:) Hunger bekommen postati lačen; Angst bekommen zbati se, začeti se bati; Risse bekommen razpokati; einen Schrecken bekommen prestrašiti se; eine Krankheit bekommen zboleti; zu Gesicht bekommen uzreti

3. einen Bus, Zug usw.: ujeti

4. (gut tun) prijati, prilegati se, koristiti

5. fertig bekommen skončati; figurativ er bekommt es fertig zu ... čisto podobno bi mu bilo, da bi ...

believe [bilí:v]

1. prehodni glagol
verjeti, zaupati (komu)

2. neprehodni glagol (in v)
verjeti; misliti, domnevati

to make believe hliniti, pretvarjati se, delati se
to believe in smatrati za dobro, koristno
I believe so zdi se, da je tako
I believe not mislim, da ne
ameriško, pogovorno you'd better believe it lahko mi verjamete

bel kot kreda frazem
1. (zelo bel) ▸ hófehér
Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

2. (zelo bled) ▸ falfehér
Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
Sopomenke: bled kot kreda

bellezza f

1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure

bellicus 3 (bellum)

1. vojen, vojaški, bojen: Lucr., Vell., Q. idr., tubicen O., equus, navis Pr., rostra Tib., ensis O., tormenta Varr., L., tormenta operaque L., res bellica Ci., H., Suet. vojaštvo, vojne zadeve, teneant alii res bellicas (vojne reči), nos res urbanas tuebimur Ci., disciplina bellica Ci. vojaška taktika, ius bellicum Ci. vojno pravo, virtus bellica Ci., N., Plin., laus Ci., C., Sen. tr. ali bellica gloria T. vojna slava, insignia Ci. bojna znamenja, nomina Fl. v vojni pridobljena, nubes Cl. vojna beda, vojno zlo. Od tod subst. bellicum -ī, n (sc. signum) znamenje za vojno (boj), klic na vojno (v boj, k boju), vojni (bojni) klic: bellicum canere Ci., L., Iust., Ap. trobiti v boj (k orožju), s trobento znamenje za boj da(ja)ti, s trobento k orožju klicati; pren. o ognjevitem govorniku, pripovedovalcu: alter (Thucydides) … de bellicis rebus canit etiam quodammodo bellicum Ci.; od tod met. vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, (na)dražiti: Q., cives et senatores … bellicum me cecinisse dicunt Ci.

2. pesn. bojevit, hraber: Pallas O., dea ali virgo (= Minerva) O., Mars O., deus (= Romulus) O.

bēllo

A) agg.

1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne

3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

B) avv.

1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

2.
alla bell'e meglio površno

C) m (samo sing.)

1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!

2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je

3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

Č) m (f -la)

1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

2. ljubček, ljubica

bemüßigt: sich bemüßigt fühlen imeti občutek, da (je treba nekaj narediti)

benavere

A) v. intr. redko (samo v nedoločniku v samostalniški rabi) živeti v miru:
finalmente un po' di benavere! končno malo miru!

B) m mir:
non lascia più benavere a nessuno nikomur več ne da miru

bencinska samostalnik
neformalno (zgradba za točenje bencina) ▸ benzinkút, kút
Postanek na bencinski je pokazal, da je guma napol prazna. ▸ Egy benzinkútnál megállva kiderült, hogy a gumiabroncs félig leeresztett.

bencin teče komu po žilah frazem
(o ljubezni do avtomobilov) ▸ benzin csörgedezik az ereiben
Dirkači se še najbolj zavedajo, da dirkanje spada le na dirke, kjer se lahko varno preizkusita nadarjenost in pogum vsakega, ki mu po žilah namesto krvi teče bencin. ▸ A versenyzők tudják a legjobban, hogy versenyezni csak azokon a futamokon szabad, ahol bárki, akinek vér helyett benzin csörgedezik az ereiben, biztonságosan próbára teheti a tehetségét és a bátorságát.
Jasno je, da Slovencem po žilah v dobršni meri teče bencin, saj smo v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca na šestem mestu. ▸ Világos, hogy a szlovéneknek benzin csörgedezik az ereiben, mivel Európában a hatodik helyen állunk az egy főre eső autók számát tekintve.

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.