Franja

sórta sort; kind; botanika, zoologija species

neka(ka) sórta a sort of
vseh sórt of all sorts
on je moje sórte he is my sort

sorte [sɔrt] féminin vrsta, sorta; način

de la sorte takó, na ta način
de (telle) sorte que, en sorte que tako da
en quelque sorte nekako; tako rekoč
en aucune sorte na noben način, nikakor
(vieilli) de (la) bonne sorte de belle sorte kot treba, kot se spodobi, (ironično) strogo
choses féminin pluriel de même sorte stvari iste vrste
toute(s) sorte(s) de gens vsake vrste ljudje, raznovrstni ljudje
s'adresser à une sorte d'avocat obrniti se na nekakega odvetnika
on n'agit pas de la sorte! tako se ne dela!

sortilège [sɔrtilɛž] masculin čarovnija, čarodejstvo; urok

ici on croit encore aux sortilèges tukaj še verjamejo v uroke

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati

se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg

souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

souffle d'une bombe puh bombe
souffle de vent piš vetra
souffle de vie iskrica življenja
il n'y a pas un souffle niti sapice ni
avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
manquer de souffle biti nadušljiv
rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
retenir son souffle zadrževati sapo, dih
ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«

se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
soulever le cœur (za)gabiti se
soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
le pays s'est soulevé dežela se je uprla

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal

sound⁴ [sáund]

1. samostalnik
medicina sonda
navtika merjenje globine
navtika grezilo, svinčnica

2. prehodni glagol
navtika (s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu)
medicina preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo
figurativno oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe)
neprehodni glagol
meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dna

to sound s.o. on (about) pretipati koga gledé
to sound out s.o.'s views skušati zvedeti stališča kake osebe

sounding² [sáundiŋ] samostalnik
sondiranje; merjenje globine s svinčnico
(često množina), navtika mesto dovolj blizu obale za izmerjenje globine; sidrišče

out of soundings, off soundings na neizmerljivi vodni globini, figurativno brez trdnih tal pod nogami
to be in sounding biti blizu obale
to come into soundings, to strike soundings priti do dna
to get on soundings figurativno priti na znano področje (v pogovoru)
to take a sounding (z)meriti globino, figurativno raziskovati

soupe [sup] féminin juha (s kruhom); populaire jed; militaire večerja; vieilli reženj kruha, ki se zalije z juho, z mlekom; populaire razstrelivo

soupe aux choux, à l'oignon zeljnata, čebulna juha
soupe au lait mlečna juha, figuré hitro vzkipljiva oseba
soupe grasse, maigre goveja juha, postna juha
soupe populaire ljudska juha, kuhinja (za reveže)
à la soupe pri mizi, pri jedi
(familier) la soupe à la grimace neprijazen sprejem prepirljive žene
(populaire) un gros plein de soupe debeluhar
c'est une soupe au lait, il est soupe au lait on se hitro razjezi, hitro vzkipi
trempé comme une soupe moker kot miš
tremper la soupe politi kruh z juho
tremper une soupe à quelqu'un (figuré, populaire) premikastiti, prebunkati, pretepsti koga
tailler la soupe narezati kruh za juho
s'emporter, monter comme une soupe au lait (figuré) hitro vzkipeti, se razjeziti

souris² [suri] féminin, zoologie miš; populaire mlada ženska, dekle; anatomie mesnata mišica (v stegnu)

souris blanche bela miš (za poskuse)
souris d'hôtel hotelska tatica
gris souris mišje sive barve
tailleur masculin en velours gris souris kostim iz mišje sivega žameta
on entend trotter une souris (figuré) čisto tiho je (vse)
jouer au chat et à la souris igrati se mačko in miško (o dveh osebah, od katerih ena zaman skuša ujeti, dohiteti drugo)
jouer avec quelqu'un comme le chat avec la souris igrati se s kom kot mačka z miško
on le ferait rentrer dans un trou de souris v mišjo luknjo bi zlezel (od strahu, zadrege)
la montagne en travail enfante une souris tresla se je gora, rodila se je miška
quand le chat est parti, les souris dansent kadar mačke ni doma, miši plešejo

sovráštvo hatred (do, proti of, against, towards); enmity; pesniško, literatura hate

vreden sovráštva hateful
biti v sovráštvu z to be at daggers drawn with
čutiti sovráštvo do koga to hate someone
poln sovráštva filled with hatred
gojiti sovráštvo do koga to bear malice towards someone, to entertain hatred for someone
netiti sovráštvo do koga to be fuel to someone's hatred
živé v (medsebojnem) sovráštvu they live on bad terms, they are at daggers drawn
nakopati si sovráštvo to incur someone's hatred, to draw upon oneself someone's hatred
iz sovráštva do because of (ali out of) (one's) hatred for (ali of)

sožálje condolence (komu za kaj with someone in ali on something)

izreči, izraziti sožálje to condole, to convey condolences, to present one's condolences, to offer one's sympathy (komu to someone), to express one's condolence (with someone in something)
izraziti iskreno sožálje ob... to express one's sincere sympathy on the occasion of...
moje iskreno sožálje my deepest (ali heartfelt) sympathy

spádati to belong (to)

to ne spada semkaj that is out of place here, that is beside the point, that is irrelevant
to ne spada k našemu predmetu this is alien to our subject, this has nothing to do with our subject
ta beseda ne spada semkaj this word is improperly used in this context (ali does not belong here)
to ne spada nikamor! that's neither here nor there!
to ne spada v mojo stroko this is not within my province (ali is not in my line)
on spada med naše najboljše odjemalce he is one of our best customers

spádati pertenecer (a); ser (de)

spadati k čemu pertenecer a a/c, (kot del) formar parte de a/c
spada med najboljše pianiste figura entre los mejores pianistas
to ne spada k stvari eso no es del caso, eso no viene al caso
to ne spada semkaj eso está aquí fuera de lugar
to spada k stvari (zadevi) eso tiene relación con el asunto
(on) spada v zapor su sitio es la cárcel, deberían meterle en la cárcel
kam spada to? ¿dónde corresponde esto?
spadati skupaj pertenecer al (ali ser del) mismo grupo; formar un conjunto; ir juntos; pertenecer uno a otro; ser compañeros
spadati pod koga estar sujeto (ali subordinado) a alg

spark¹ [spa:k]

1. samostalnik
iskra; majhen bleščeč se predmet, zlasti diamant
figurativno mrvica, trohica, sled
figurativno duhovit domislek
množina, pogovorno radiotelegrafist (na ladji)

as the sparks fly upward figurativno (to je) stoodstotno dognano
fairy spark fosforescentna luč (gnijočega lesa itd.)
not a spark niti malo, niti trohice, prav nič
he hasn't a spark of reason in him on nima niti trohice zdrave pameti
to strike sparks out of a flint kresati iskre iz kresilnega kamna
to strike a spark out of s.o. spodbuditi koga k živahnemu pogovoru

2. neprehodni glagol
iskriti se, metati iskre
avtomobilizem vžgati
prehodni glagol
razvneti, podžgati, spodbuditi, navdušiti

to spark off vžgati; sprožiti

sparto-polia -ae, acc. -ān, f (σπαρτοπόλιος -ον z raztresenimi sivimi lasmi) spartopólija, nam neznan dragulj: drosolithos. melichrus. melichloros. crocias. polias. spartopolia. rhoditis. melitis Plin., Colos appellavit drosolithum herbaceus, melichrum melleus, cuius plura genera, melichlorum geminus, parte flavus, parte melleus, crocian croci, polian canitiei similitudinem quandam spargens e nigro, spartopolian rarior Plin.

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie