veliko pivo stalna zveza
(o količini) ▸ korsó sör, nagysör
Zavlekel sem se za točilni pult in naročil veliko pivo. ▸ A pulthoz vonszoltam magam és rendeltem egy korsó sört.
Zadetki iskanja
- veljáti (-ám) imperf.
1. essere in vigore; datare:
predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno
2. essere valido, valere:
vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno
3. costare:
koliko velja? quanto costa?
naj velja, kar hoče! costi quel che costi!
4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
velja samo dokaz conta soltanto la prova
5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado
6. veljati za essere considerato, passare per:
ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
veljati za poštenega človeka passare per galantuomo
7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento
8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
korajža velja! coraggio!, forza!
neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo - vèn adv.
1. fuori:
hoditi ven in noter andare dentro e fuori
vsi ven! tutti fuori!
trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
2. fuori (di casa, all'estero):
pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
igre iti ven z adutom giocare l'atout
pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli - véra religion; faith; creed; belief; persuasion
brez vére irreligious
državna véra established faith
krščanska véra Christian faith
apostolska véra Apostles' Creed, Credo
kriva véra heresy
prazna véra superstition
v dobri véri in good faith
pri moji véri, ne! upon my word, no!
svoboda vére religious liberty, freedom of worship
izgubil sem véro vanj I have lost all faith in him
izpovedovati véro to profess a religion
omajati koga v njegovi véri to shake someone in his belief - veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence
člen veríge link (of a chain)
na verígi chained
pes na verígi bandog, watchdog
gorska veríga mountain range
merilna veríga surveyor's chain
snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
kolo na verígo chain wheel
most na verígah suspension bridge
dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
dati na verígo, -e to chain (up)
delati v verígi to form a chain
prikleniti, privezati na verígo to chain up
povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
kaznjenec v verígah convict confined in chains - verjéti (-jámem) imperf., perf.
1. credere; capacitarsi:
sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
verjeti v vraže credere nelle superstizioni
verjeti na besedo credere sulla parola
2. credere (a, in), aver fiducia (in):
slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo
3. sospettare, supporre, immaginare:
nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna - verjétnost probability, likelihood
po vsej verjétnosti in all likelihood (ali probability)
velika verjétnost a strong likelihood
je velika verjétnost, da pride jutri there is a strong likelihood that he will be coming tomorrow - verjetnostni račun stalna zveza
1. matematika (o področju) ▸ valószínűségszámítás
Cantor je razvijal "teorijo množic", Gauss pa verjetnostni račun. ▸ Cantor kidolgozta a „halmazelméletet”, Gauss pedig a valószínűségszámítást.
Kot spreten in dober računalničar se seveda spozna tudi na verjetnostni račun. ▸ Képzett és jó informatikusként természetesen ismeri a valószínűségszámítást is.
2. matematika (o postopku) ▸ valószínűségszámítás
Za oceno potrebnih redundančnih zmogljivosti, ki bi nadomestile izgubo prometa ob izpadu, uporablja verjetnostni račun. ▸ Valószínűségszámítással becsüli meg a szükséges redundáns kapacitást, amellyel kompenzálnák a forgalomkiesést üzemhiba esetén.
Po verjetnostnem računu se rodi na dva milijona ljudi le eden z inteligentnim količnikom nad 180, ki je sposoben za izjemne dosežke. ▸ A valószínűségszámítás szerint csak minden második ember születik 180 feletti intelligencia-hányadossal, amellyel kiemelkedő teljesítményt lehet elérni. - vêrz (stih) verse; line (of poetry)
majhen vêrz verset, versicle
v vêrzih in verse
delati, kovati vêrze to versify, to write verse
citirati nekaj vêrzov iz Prešerna to quote a few lines (ali a short passage) from Prešeren
neriman vêrz blank verse - vès (vsà, vsè)
A) adj.
1. tutto:
imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
ne spati vso noč non dormire tutta la notte
prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo
2. tutto, intero:
biti ves bled essere tutto pallido
biti ves iz sebe essere fuori di sé
3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse
4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi
5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa
6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo
B) pron.
1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
vse se mu posreči gli riesce tutto
biti na vse pripravljen essere pronto a tutto
2. vse (izraža množino bitij) tutti:
vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono
3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smejati se na ves glas ridere a crepapelle
pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
rel. vsi sveti Ognissanti
biti ves v delu essere immerso nel lavoro
odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
teči, da se vse kadi correre a gambe levate
vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
vse črno jih je bilo erano una moltitudine
dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - ves čas stalna zveza
1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.
2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember. - veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden
to me veseli I am glad of that
veseli me, da te vidim I am glad to see you
glasba me ne veseli I get no joy from music
veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
veselíti se česa to delight in something
ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
(vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you - veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezveslati po jezeru ▸ tavon evezveslati po reki ▸ folyón evezveslati v čolnu ▸ csónakban evezveslati v kajaku ▸ kontrastivno zanimivo kajakozikveslati v kanuju ▸ kontrastivno zanimivo kenuzikveslati s čolnom ▸ csónakban evezveslati s kajakom ▸ kajakban evezveslati s kanujem ▸ kenuban evezveslati z veslom ▸ evezőlapáttal evezveslati z rokami ▸ kézzel evezveslati v finalu ▸ döntőben evezhitro veslati ▸ gyorsan evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.
2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás. - vêslo (-a) n remo:
potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
splavarsko veslo remo da zatteraio
veslo z dvema lopatama remo doppio
veslo za veslanje s krme bratto
čoln na vesla barca a remi
ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo - vést1 (-í) f
1. coscienza:
delati po vesti fare, agire secondo coscienza
očitek vesti scrupolo di coscienza
pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca
2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.
3. (v pred. rabi)
biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.
4. pren.
mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
jur. ugovor vesti obiezione di coscienza - vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenvestno beležiti dogodke ▸ lelkiismeretesen feljegyzi az eseményeketvestno zapisovati opombe ▸ lelkiismeretesen írja az észrevételeitvestno izpolnjevati dolžnosti ▸ lelkiismeretesen teljesíti a kötelességétvestno opravljati delo ▸ lelkiismeretesen végzi a munkájátvestno spremljati dogajanje ▸ lelkiismeretesen kíséri a történeteketvestno zbirati podatke ▸ lelkiismeretesen gyűjti az adatokatvestno slediti čemu ▸ lelkiismeretesen követ valamitvestno se držati česa ▸ lelkiismeretesen tartja magát valamihezvestno skrbeti za koga ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valakirőlvestno skrbeti za kaj ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valamirőlMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük. - vešč pridevnik
(sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyesvešč uporabnik ▸ gyakorlott felhasználóvešč programiranja ▸ ügyes programozóvešče oko ▸ szakavatott szemvešča roka ▸ szakavatott kézvešč v čem ▸ gyakorlott valamibenZa poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
Sopomenke: izkušen - véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze
véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind - véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta - vézati (véžem) imperf.
1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine
2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma
3. teh. collegare, congiungere
4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle
5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura
6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento
7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento
8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente
9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni
10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento
11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca
12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare