Franja

Zadetki iskanja

  • veliko pivo stalna zveza
    (o količini) ▸ korsó sör, nagysör
    Zavlekel sem se za točilni pult in naročil veliko pivo. ▸ A pulthoz vonszoltam magam és rendeltem egy korsó sört.
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • vèn adv.

    1. fuori:
    hoditi ven in noter andare dentro e fuori
    vsi ven! tutti fuori!
    trebuh noter, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!

    2. fuori (di casa, all'estero):
    pog. iti na prakso ven andare a fare il tirocinio fuori, all'estero
    biti iz česa ven essersi liberato di qcs.
    pog. to mi že pri ušesih ven gleda ne ho le tasche piene, ne ho fin sopra i capelli
    igre iti ven z adutom giocare l'atout
    pren. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven gli entra da un orecchio, esce dall'altro
    pog. priti ven (odredba) essere emanato (decreto, ordinanza)
    pog. priti ven (iz vaje) essere fuori esercizio
    pog. priti ven essere dimesso (dall'ospedale, dalla prigione)
    ne videti se ven iz dela essere oberato di lavoro
    ven z besedo! su, parla! sputa fuori il tuo veleno!
    na ven biti pohleven kot ovčka all'apparenza essere docili come agnelli
  • véra religion; faith; creed; belief; persuasion

    brez vére irreligious
    državna véra established faith
    krščanska véra Christian faith
    apostolska véra Apostles' Creed, Credo
    kriva véra heresy
    prazna véra superstition
    v dobri véri in good faith
    pri moji véri, ne! upon my word, no!
    svoboda vére religious liberty, freedom of worship
    izgubil sem véro vanj I have lost all faith in him
    izpovedovati véro to profess a religion
    omajati koga v njegovi véri to shake someone in his belief
  • veríga chain; figurativno (niz) chain, series, sequence

    člen veríge link (of a chain)
    na verígi chained
    pes na verígi bandog, watchdog
    gorska veríga mountain range
    merilna veríga surveyor's chain
    snežna veríga (za avto) snow chain, tyre chain, nonskid chain
    kolo na verígo chain wheel
    most na verígah suspension bridge
    dati v veríge (vkleniti) koga to put someone in irons
    dati na verígo, -e to chain (up)
    delati v verígi to form a chain
    prikleniti, privezati na verígo to chain up
    povezati z verígo to chain, arhaično to concatenate
    kaznjenec v verígah convict confined in chains
  • verjéti (-jámem) imperf., perf.

    1. credere; capacitarsi:
    sam verjame, kar govori egli stesso crede a quello che dice
    ne morem verjeti, da je nesreča tako huda non posso capacitarmi di tanto disastro
    verjeti v vraže credere nelle superstizioni
    verjeti na besedo credere sulla parola

    2. credere (a, in), aver fiducia (in):
    slepo verjeti voditelju aver cieca fiducia nel capo

    3. sospettare, supporre, immaginare:
    nismo več verjeli, da so take grozote še možne non sospettavamo che tali atrocità fossero ancora possibili
    svojim lastnim očem ne moči verjeti non poter credere ai propri occhi
    ne verjeti ne v boga ne v hudiča non credere né in Dio né nel diavolo
    verjeti v svoj prav essere assolutamente convinti di aver ragione
    PREGOVORI:
    sita vrana lačni ne verjame pancia piena non crede a digiuna
  • verjétnost probability, likelihood

    po vsej verjétnosti in all likelihood (ali probability)
    velika verjétnost a strong likelihood
    je velika verjétnost, da pride jutri there is a strong likelihood that he will be coming tomorrow
  • verjetnostni račun stalna zveza
    1. matematika (o področju) ▸ valószínűségszámítás
    Cantor je razvijal "teorijo množic", Gauss pa verjetnostni račun. ▸ Cantor kidolgozta a „halmazelméletet”, Gauss pedig a valószínűségszámítást.
    Kot spreten in dober računalničar se seveda spozna tudi na verjetnostni račun. ▸ Képzett és jó informatikusként természetesen ismeri a valószínűségszámítást is.

    2. matematika (o postopku) ▸ valószínűségszámítás
    Za oceno potrebnih redundančnih zmogljivosti, ki bi nadomestile izgubo prometa ob izpadu, uporablja verjetnostni račun. ▸ Valószínűségszámítással becsüli meg a szükséges redundáns kapacitást, amellyel kompenzálnák a forgalomkiesést üzemhiba esetén.
    Po verjetnostnem računu se rodi na dva milijona ljudi le eden z inteligentnim količnikom nad 180, ki je sposoben za izjemne dosežke. ▸ A valószínűségszámítás szerint csak minden második ember születik 180 feletti intelligencia-hányadossal, amellyel kiemelkedő teljesítményt lehet elérni.
  • vêrz (stih) verse; line (of poetry)

    majhen vêrz verset, versicle
    v vêrzih in verse
    delati, kovati vêrze to versify, to write verse
    citirati nekaj vêrzov iz Prešerna to quote a few lines (ali a short passage) from Prešeren
    neriman vêrz blank verse
  • vès (vsà, vsè)

    A) adj.

    1. tutto:
    imeti sam vso oblast detenere da solo tutto il potere
    ne spati vso noč non dormire tutta la notte
    prihajajo iz vseh krajev sveta vengono da tutte le parti del mondo

    2. tutto, intero:
    biti ves bled essere tutto pallido
    biti ves iz sebe essere fuori di sé

    3. ves mogoči (številen, raznovrsten) tutto il possibile:
    na vse mogoče načine se izgovarjati cercare tutte le possibili scuse

    4. na vse štiri, po vseh štirih carponi:
    plaziti se po vseh štirih trascinarsi carponi

    5. z vsemi štirimi con tutte le forze, fortemente, decisamente;
    z vsemi štirimi se je branil iti domov rifiutava decisamente di andare a casa

    6. po vsej sili (v adv. rabi) ad ogni costo:
    uspeti po vsej sili riuscire ad ogni costo

    B) pron.

    1. vse (vse stvari, vsa dejanja) tutto:
    vse se mu posreči gli riesce tutto
    biti na vse pripravljen essere pronto a tutto

    2. vse (izraža množino bitij) tutti:
    vse se ga boji tutti ne hanno paura, lo temono

    3. vsi, vse (v množini, vsi člani skupine, množice) tutti:
    posloviti se od vseh accomiatarsi da tutti
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    smejati se na ves glas ridere a crepapelle
    pog. narediti, da bo na vse konce prav fare in modo che tutti siano contenti
    pren. raziti se na vse štiri konce sveta disperdersi ai quattro venti
    iskati koga na vseh koncih in krajih cercare qcn. dappertutto
    pren. truditi se na vse kriplje impegnarsi con tutte le forze
    pren. misliti, da se ves svet suka okoli tebe credere che tutto il mondo giri attorno a te
    pren. ves svet imeti odprt pred seboj poter andare dovunque
    ne storiti česa za vse na svetu non fare qcs.per nulla al mondo
    rel. vsi sveti Ognissanti
    biti ves v delu essere immerso nel lavoro
    odpovedati na vsej črti mancare, fallire completamente
    iron. pojesti vso modrost z veliko žlico sapere dove il diavolo tiene la coda
    pren. hvaliti na vse pretege colmare di lodi
    pren. na vso sapo hiteti spicciarsi
    pijan govoriti vse sorte in stato di ubriachezza sragionare
    pren. moliti vse štiri od sebe starsene lungo e disteso
    pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi in terra
    pren. kričati na vse grlo strillare come un'aquila
    na vsa usta hvaliti sperticarsi nel lodare
    teči, da se vse kadi correre a gambe levate
    vse, kar je prav ogni eccesso è vizioso; est modus in rebus
    pog. saj je vse en hudir tanto fa lo stesso
    vse črno jih je bilo erano una moltitudine
    dati vse iz sebe, od sebe impegnarsi al limite delle forze
    igre pren. igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    PREGOVORI:
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • ves čas stalna zveza
    1. (skozi celotno aktivnost) ▸ mindvégig, egész idő alatt, folyamatosan
    Ves čas so vodili, z največjo razliko treh golov. ▸ Mindvégig vezettek – maximum háromgólos különbséggel.
    Naj bo vaš fotoaparat z vami ves čas. ▸ Egész idő alatt legyen önnél a fényképezőgép.
    Ves čas sejma je potekal tudi voden otroški program. ▸ A vásár ideje alatt folyamatosan voltak felügyelet mellett vezetett gyermekprogramok is.
    Ves čas večerje sva se pogovarjala. ▸ A vacsora alatt mindvégig beszélgettünk.

    2. lahko izraža poudarek (neprestano) ▸ mindvégig, állandóan, folyamatosan
    Minister je sicer ves čas zatrjeval, da je nedolžen. ▸ A miniszter mindvégig állította, hogy ártatlan.
    Vajeni smo, da ves čas samo govori in vmes preklinja, vendar ni slab človek. ▸ Hozzászoktunk, hogy állandóan beszél és közben káromkodik, de nem rossz ember.
  • veselíti to give pleasure (ali joy), to afford joy (ali pleasure), to gladden

    to me veseli I am glad of that
    veseli me, da te vidim I am glad to see you
    glasba me ne veseli I get no joy from music
    veselilo me bo, če mi boš kaj pisal I shall be glad to receive your letters
    veselíti se česa to delight in something
    ne veseli se prezgodaj! don't count your chickens before they are hatched!
    veselíti se to be glad of, to be happy (to), to take pleasure (from), to rejoice (at); to be pleased with
    (vnaprej) se veselíti to anticipate a pleasure, to look forward to
    veselim se že, da te bom zopet videl I am looking forward to seeing you again
    zelo me veseli, da vas spoznam (se seznanim z vami) I am very glad to meet you
  • veslati glagol
    1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evez
    veslati po jezeru ▸ tavon evez
    veslati po reki ▸ folyón evez
    veslati v čolnu ▸ csónakban evez
    veslati v kajakukontrastivno zanimivo kajakozik
    veslati v kanujukontrastivno zanimivo kenuzik
    veslati s čolnom ▸ csónakban evez
    veslati s kajakom ▸ kajakban evez
    veslati s kanujem ▸ kenuban evez
    veslati z veslom ▸ evezőlapáttal evez
    veslati z rokami ▸ kézzel evez
    veslati v finalu ▸ döntőben evez
    hitro veslati ▸ gyorsan evez
    Ribič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
    V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

    2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
    Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.
  • vêslo (-a) n remo:
    potegniti vesla v čoln tirare i remi in barca
    splavarsko veslo remo da zatteraio
    veslo z dvema lopatama remo doppio
    veslo za veslanje s krme bratto
    čoln na vesla barca a remi
    ročaj, steblo, list (pero), lopata vesla impugnatura, tallone, girone, pala del remo
  • vést1 (-í) f

    1. coscienza:
    delati po vesti fare, agire secondo coscienza
    očitek vesti scrupolo di coscienza
    pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
    imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
    imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

    2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
    imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
    imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

    3. (v pred. rabi)
    biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

    4. pren.
    mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
    rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
    pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
    jur. ugovor vesti obiezione di coscienza
  • vestno prislov
    (pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesen
    vestno beležiti dogodke ▸ lelkiismeretesen feljegyzi az eseményeket
    vestno zapisovati opombe ▸ lelkiismeretesen írja az észrevételeit
    vestno izpolnjevati dolžnosti ▸ lelkiismeretesen teljesíti a kötelességét
    vestno opravljati delo ▸ lelkiismeretesen végzi a munkáját
    vestno spremljati dogajanje ▸ lelkiismeretesen kíséri a történeteket
    vestno zbirati podatke ▸ lelkiismeretesen gyűjti az adatokat
    vestno slediti čemu ▸ lelkiismeretesen követ valamit
    vestno se držati česa ▸ lelkiismeretesen tartja magát valamihez
    vestno skrbeti za koga ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valakiről
    vestno skrbeti za kaj ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valamiről
    Maja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
    Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük.
  • vešč pridevnik
    (sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyes
    vešč uporabnik ▸ gyakorlott felhasználó
    vešč programiranja ▸ ügyes programozó
    vešče oko ▸ szakavatott szem
    vešča roka ▸ szakavatott kéz
    vešč v čem ▸ gyakorlott valamiben
    Za poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
    Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
    Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
    Sopomenke: izkušen
  • véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

    véter od zadaj following wind, tail wind
    brez vétra windless
    kot véter hitro like the wind
    proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
    na vse štiri vétrove to the four winds
    z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
    nasproten véter contrary wind
    ugoden véter favourable (ali fair) wind
    močan véter strong (ali high) wind
    nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
    véter od zadaj aeronavtika tail wind
    ladja brez vétra becalmed ship
    sunek vétra blast
    udarec vétra squall, blast, gust
    proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
    severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
    vétru izpostavljeno mesto windy place
    razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
    vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
    biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
    vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
    vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
    govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
    od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
    vét piha s severa the wind is in the north
    vét močno piha the wind is blowing hard
    pihal je močan vét there was a high wind
    vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
    vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
    vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
    zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
    kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
    priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
    ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
    jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
    jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
    véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
    véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
    obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
    ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
    spuščati vétrove medicina to break wind
    imeti vétrove medicina to be troubled with wind
    otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
    vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
    kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind
  • véter (-tra) m vento; ekst. aria:
    veter piha, vleče il vento soffia, tira
    veter napenja jadra il vento gonfia le vele
    veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
    veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
    hoditi proti vetru andare contro vento
    zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
    jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
    nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
    blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
    hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
    severni veter tramontana
    južni veter austro
    vzhodni, zahodni veter levante, ponente
    krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
    čelni veter vento contrario
    astr. sončni veter vento solare
    geogr. pasatni veter aliseo
    kopni veter vento di terra
    morski veter vento, brezza di mare
    rafalni veter vento a raffiche
    vzgonski veter corrente ascendente
    anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
    konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
    jakost vetra forza del vento
    navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
    jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
    zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
    kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
    začel je pihati drug veter è cambiato il vento
    dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
    govoriti vetru, v veter parlare al deserto
    predati se vetru lasciarsi andare
    delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
    evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
    zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
    boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
    po vetru secondo il vento che tira
    PREGOVORI:
    kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta
  • vézati (véžem) imperf.

    1. legare:
    vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

    2. collegare, congiungere, unire:
    most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

    3. teh. collegare, congiungere

    4. rilegare:
    vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

    5. unire:
    veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

    6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

    7. legare, vincolare:
    veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

    8. imperf., perf. vezati na legare (a):
    nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

    9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
    prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

    10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

    11. ekon. vincolare:
    vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

    12. kem. legare, fare lega:
    železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
    pren. vezati otrobe parlare a vanvera
    spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
    je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
    pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
    elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
    ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
    les. vezati na utor calettare, incavigliare
    lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
    gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare