Franja

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

mandater [mɑ̃date] verbe transitif plačati (znesek) z nakaznico, nakazati; naročiti; pooblastiti; delegirati

mandeläugig z mandeljnastimi očmi

mandoble moški spol velik meč; z obema rokama zadan udarec

màngāl -ála m, mȁngale ž mn. (t. mangal, ar.) prenosna pločevinasta posoda z žerjavico za ogrevanje stanovanjskih prostorov: koksni mangal

mangelhaft pomanjkljiv; z napakami; (unzureichend) nezadosten; mangelhaft sein imeti napake

mangeoire [mɑ̃žwar] féminin jasli; (krmilno) korito; ptičji lonček; populaire lokal z jedačo

tenir la mangeoire haute à quelqu'un (figuré) komu krušno vrečo više obesiti, manj mu dajati jesti
tourner le dos à la mangeoire narobe (kaj) napraviti

manicātus 3 (manica) z dolgimi rokavi (= gr. χειριδωτός): tunica Ci., Cu., Isid., pelles Col.

manier [manje] verbe transitif (znati) upravljati, rokovati, ravnati (quelque chose s čim); manipulirati; uporabljati; obdelovati (le fer železo); otipavati; figuré ogledovati z vseh strani; (familier)

se manier (po)hiteti
manier l'épée, le pinceau (znati) sukati meč, obračati čopič
manier sa langue obračati, rabiti svoj jezik
manier de l'argent imeti posla z vplačevanjem in izplačevanjem znatnih vsot denarja

manifold¹ [mǽnifould]

1. pridevnik (manifoldly prislov)
mnogovrsten, mnogoter, raznoličen

2. samostalnik
tehnično razdelilnik, cev z mnogimi odprtinami

manifold writer hektograf, razmnoževalni stroj

manipolare² v. tr. (pres. manipolo)

1. obdelati, obdelovati z rokami; gnesti; pripraviti, pripravljati

2. ekst. (adulterare) ponarediti, ponarejati:
manipolare il vino ponarediti vino
manipolare le elezioni ponarediti volitve

3. tehn. pognati manipulator

manipulá -éz vt.

1. ravnati z, upravljati

2. manipulirati

manipular manipulirati, ravnati z, opravljati

mànljiv -a -o (gl. mana) defekten, z napakami, pomanjkljiv: -e šljive smo izdvojili

manone m (f -na)

1. poveč. od ➞ mano velika roka

2. človek z velikimi rokami

manotada ženski spol, manotazo, manotón moški spol udarec z roko

mansardato agg. arhit. opremljen z mansardo

mantecada ženski spol kos kruha z maslom; masleni kolač

Mantelstromtriebwerk, das, Technik reaktivni motor z dvojnim tokom

manticulor -ārī (manticula) ukvarjati se z žeparstvom, biti zmikavt, od tod

1. (u)krasti, izmakniti (izmikati): utrem Ap.

2. metaf. slepariti, premeteno (zvito) ravnati, hudomušno (navihano) se lotevati česa: Pac. ap. Fest., Fest.