Franja

wretched [réčid] pridevnik
reven, beden, nesrečen, ubog, pomilovanja vreden; slab, strašen, grozen; podel, prezira vreden; odvraten, ogaben, zoprn

the wretched nesrečniki
wretched horse ubogo kljuse
wretched health slabo, razrvano zdravje
wretched weather strašno, grozno vreme
wretched inn odvratna krčma
wretched food slaba hrana
I feel wretched zelo slabo se počutim

wring^*2 [riŋ]

1. prehodni glagol
iztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko)
figurativno stiskati (srce), mučiti

to wring s.o.'s hand stisniti komu roko
to wring the neck of an animal zaviti vrat živali
I'll wring your neck vrat ti bom zavil
to wring one's hands in pain roke viti od bolečine
to wring a confession from s.o. izsiliti priznanje iz koga
to wring money from (ali of) s.o. izsiliti, izžeti denar iz koga
my shoe wrings me čevelj me tišči (žuli)
his face was wrung with pain obraz mu je bil skremžen od bolečine
it wrings my heart zelo sem potrt zaradi tega
he wrings my words from their true meaning on pači pravi pomen mojih besed

2. neprehodni glagol
zviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti

wrong² [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden

wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota

Xenō -ōnis, m (Ξένων) Ksénon

1. epikurejec iz Aten, ki sta ga Cicero in Atik zelo spoštovala: Ci. ep.

2. slikar iz Sikiona: Plin.

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

za crknit frazem
neformalno, izraža poudarek (zelo; izjemno) ▸ döglesztő, haláli
Pod skalami je vroče za crknit. ▸ A sziklák alatt döglesztő meleg van.
Dialogi so za crknit smešni. ▸ A párbeszédek haláli viccesek.

začétek (-tka) m

1. inizio, principio:
začetek predstave, šole l'inizio dello spettacolo, della scuola
praznovati začetek novega leta festeggiare l'inizio dell'anno nuovo
pri tem delu smo šele na začetku col lavoro siamo appena agli inizi
začetek predstave il principio dello spettacolo
začetki civilizacije i principi della civiltà

2. inizio, esordio:
sonet spada med njegove pesniške začetke il sonetto si colloca agli esordi del poeta

3. inizio, avvio; muz. attacco (di composizione musicale):
dramatičen začetek pripovedi un avvio drammatico del racconto

4. (točka, odkoder ima kaj prostorsko razsežnost) inizio:
začetek in konec črte inizio e fine della linea

5. (v adv. rabi) od začetka, na začetku dapprincipio, dapprima, sulle prime:
na začetku se je zelo bal sulle prime aveva una gran paura
muz. od začetka da capo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
začetek in konec ekst. l'alfa e l'omega (di qcs.)
začetek nove vrste capoverso
začetek šolskega leta riapertura della scuola
začetek strani capopagina
PREGOVORI:
petek — slab začetek né di Venere né di Marte ci si sposa o si parte

začuda

1. (zelo) ungemein (lep/pameten/težak ungemein schön/klug/schwierig), ungeheuer (velik/daleč/pomemben ungeheuer groß/weit/wichtig), erstaunlich (hitro/mlad erstaunlich schnell/jung)

2. (začudo) merkwürdigerweise, überraschenderweise

začúden astonished; amazed; surprised

bolj začúden kot prestrašen more surprised than frightened
biti začúden to be astonished (at), to be amazed (at), to be surprised, to wonder (at, about)
bil sem začúden, da me ne pozna I was surprised he did not know me
bil sem močnó začúden I was struck with wonder, I was lost in astonishment, I was amazed
bil je zelo začúden, ko me je videl he was astonished to see me
ne bodi tako začúden! don't put on that look of surprise!

začúden maravillado; sorprendido; asombrado; admirado

zelo sem začuden quedo sorprendido

zádnji last; final; ultimate; rear; posterior, back; latter, lattermost

zádnji del the hindpart, the backside, (ladje) stern
zádnji del hiše the back of the house
moj zádnji (najvišji) cilj my ultimate goal
zádnja četa rearguard
zádnji del telesa posterior
zádnja (zadajšnja) luč (pri vozilu) rear light
zádnje tri ure the last three hours
te zádnje tri dni (for) these three days
v zádnjem času latterly
zádnje čase recently
v zádnjih dneh julija in the latter days of July
zádnja leta življenja the latter days of one's life
v zádnjih izdihljajih at one's last gasp
na vse zádnje after all, finally, at last
(ta) zádnja leta, v (teh) zádnjih letih in recent years, arhaično of late years
prav do zádnjega to the very last
do zádnjega moža to the last man
zádnje noge hind legs pl
zádnji, a ne najmanj važen last but not least
to je zádnje, kar se lahko zgodi this is the last thing one would expect to happen
zádnja leta sem jo zelo redko videla I have seen very little of her these last (ali in recent) years
prišel je (kot) zádnji he was the last to come
upati do zádnjega to hope to the last
to so zádnja poročila this is the latest news (ali stop-press news)
ležati v zádnjih izdihljajih to be at the last gasp
zabaviščni lokali so bili zasedeni do zádnjega prostora the places of entertainment were crowded to the doors
izkazati komu zádnjo čast to attend someone's funeral

zadolžen¹ [ê] (-a, -o) verschuldet
zelo zadolžen hochverschuldet
biti zadolžen Schulden haben/in Schulden stecken
biti visoko zadolžen tief in Schulden sein
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen

zadovóljen satisfied (z with); pleased (with), contented (with), content (with)

malo zadovóljen z dissatisfied with
zelo sem zadovóljen I am highly satisfied
zadovóljen s svojo usodo contented with one's lot
nisem zadovóljen z njim I am not satisfied with him
biti z malim zadovóljen to be thankful for small mercies
mama ne bo zadovóljna Mother won't be pleased
upamo, da boste zadovóljni s poslanim blagom we hope the goods sent will give you full satisfaction

zadŕgniti to tie, to tighten; (s trakom) to lace (tight); (zavozlati) to knot

ne zadrgni vozla premočno! don't pull the knot too tight!
v pasu je bila zelo zadrgnjena (stisnjena) her waist was laced tight
zadŕgniti svojo mošnjo (figurativno) to tighten one's purse strings, close one's purse

zahtéva exigencia f ; pretensión f ; petición f

na splošno zahtevo a petición general
ustrezati zahtevam satisfacer (ali responder a) las exigencias
pretirana zahteva exigencia exagerada
imeti mnogo zahtev (biti zelo zahteven) tener muchas exigencias
utemeljena zahteva pretensión f fundada
odstopiti od zahteve desistir de (ali renunciar a) una pretension
staviti zahtevo formular (ali exponer) una pretensión
uveljaviti svoje zahteve hacer valer sus pretensiones

zahtéven pretentious, pretending, exacting

zelo zahtéven of great pretension
zahtévno delo exacting piece of work
zahtéven učitelj exacting master
on je zelo zahtéven he is very demanding

zajedalec samostalnik
1. ponavadi v množini (rastlinski ali živalski organizem) ▸ élősködő, parazitaPsi se lahko okužijo s paraziti in še zlasti s črevesnimi zajedalci. ▸ A kutyák különböző parazitákkal, főleg bélparazitákkal fertőződhetnek meg.
Še posebej otroci zelo trpijo zaradi črevesnih zajedalcev. ▸ Különösen a gyermekek szenvednek nagymértékben a bélparazitáktól.
Sopomenke: zajedavec
Povezane iztočnice: notranji zajedalec, zunanji zajedalec

2. izraža negativen odnos (izkoriščevalska oseba) ▸ élősködő, ingyenélő
Ker vedno pričakujemo, da bo našim pogojem ugodeno, postajamo pravi mali manipulativni zajedalci! ▸ Mivel mindig arra várunk, hogy a mi igényeinknek tegyenek eleget, valódi manipulatív élősködőkké válunk.
Upokojenci niso zajedalci, so dejavni del družbe. ▸ A nyugdíjasok nem ingyenélők, hanem a társadalom tevékeny tagjai.
Sopomenke: pijavka, zajedavec

zajemati življenje s polno žlico frazem
(zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
Sopomenke: zajemati življenje z veliko žlico

zajemati življenje z veliko žlico frazem
(zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
Sopomenke: zajemati življenje s polno žlico

zamériti (-im) | zamérjati (-am)

A) perf., imperf.

1. aversene a male, prendersela, risentirsi, offendersi:
rad zameriti essere suscettibile
hudo, zelo zameriti risentirsi fortemente, aversene molto a male

2. (v medmetni rabi)
ne zamerite, rad bi vas nekaj vprašal mi scusi, volevo chiederle una cosa
ne zameri, nisem mislil tako hudo scusami, non volevo offenderti

B) zamériti se (-im se) | zamérjati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. urtare qcn., guastarsi con qcn.:
zameriti se sosedu guastarsi col vicino

2. (zameriti se, zamerjati se komu) (tudi impers.) offendersi; adontarsi (con), non sopportare, non andar giù:
šola se mi je dokončno zamerila la scuola non la sopporto più
zamerilo se mu je, da ga zapostavljajo si è offeso perché non è tenuto nel debito conto