Franja

obogatíti (-ím)

A) perf. tr.

1. arricchire:
kupčije so ga obogatile i commerci lo arricchirono, si arrichì coi commerci

2. (številčno povečati) arricchire, accrescere; pren. impinguare, rimpolpare:
knjižnico so obogatili z novimi primerki la biblioteca fu arricchita di nuovi acquisti

3. (izboljšati kakovost, vrednost) arricchire, migliorare; integrare:
obogatiti zemljo z gnojenjem arricchire, migliorare la terra coi concimi
obogatiti z vitamini vitaminizzare

B) obogatíti se (-ím se) perf. refl. arricchirsi; pren. ingrassarsi:
obogatiti se na račun nekoga arricchirsi a spese di qcn.
izpoved priče se obogati z novimi detajli il resoconto del testimone si arricchisce di nuovi particolari

oboleli samostalnik
(bolnik) ▸ betegHitreje ko se začne oboleli zdraviti, večje so možnosti za njegovo preživetje. ▸ Minél gyorsabban kezdtek el felépülni a betegek, annál nagyobb volt a túlélési esélyük.
Pri obolelih za aidsom marihuana zmanjšuje slabost in spodbuja tek. ▸ Az AIDS-es betegeknél a marihuána csillapította a rosszullétet és fokozta az étvágyat.

oborior -īrī -ortus sum (ob in orirī) dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, vstati (vstajati), nasta(ja)ti, vziti (vzhajati), pojaviti (pojavljati) se: Plin., Suet., Sen. tr., Sil., Stat. idr., tenebrae oboriuntur Pl., N., O., obortae sunt subito tenebrae Sen. tr. stemnilo se mi je pred očmi, non oboritur et crassa caligo Sen. rh. fr., lacrimae omnibus obortae (sc. sunt) Lucr. vsem so se utrnile (utrgale iz oči) solze, lacrimis obortis Cu., V. ob utrinjajočih se (lijočih) solzah, saxo concrevit oborto O. okamenel je od spodaj navzgor; metaf.: tanta haec laetitia oborta est Tert., vide, quanta lux liberalitatis et sapientiae tuae mihi apud te dicenti oboriatur Ci. mi vzhaja.

oboževáti (-újem) imperf.

1. ammirare

2. rel. adorare, venerare; pren. divinizzare, idolatrare:
Rimljani so svoje cesarje oboževali gli antichi romani idolatravano i propri imperatori

3. ekst. adorare, idolatrare:
obožujem sladoled adoro il gelato

obraníti (-im)

A) perf. preservare, salvare, difendere, proteggere, riparare;
hlev je zgorel, hišo pa so obranili la stalla è bruciata, la casa invece è stata salvata
šport. obraniti naslov prvaka difendere, conservare il titolo (di campione)
šol. obraniti disertacijo discutere la tesi

B) obraníti se (-im se) perf. refl. difendersi; salvarsi

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obŕnjen vuelto; puesto al revés; invertido

hišna okna so obrnjena na ulico la casa tiene las ventanas a la calle

ȍbr̄t m, òbrt m
1. obrt: zlatarski obrt; kućni obrt domača obrt; sloboda -a
2. obrat, vrtljaj: točak ima stotinu -a na minutu, na minut
3. preobrat: poslije rata nastao je velik obrt u životu ljudi
4. obtok: obrt novca, kapitala
5. promet: godišnji obrt preduzeća, poduzeća
6. izraz, fraza: jezik pun obrta iz raznih oblasti ljudskog života
7. pogon: pustiti u obrt
8. stvari su uzele rdav obrt stvari so se začele slabo razvijati

obrtník artisan moški spol

čevljar, mizar, tapetnik, knjigovez so obrtniki le cordonnier, le menuisier, le tapissier (décorateur), le relieur sont des artisans

obsédé, e [ɔpsede] adjectif obseden; masculin obsedenec

c'est un obsédé de la montagne tega so gore obsedle, ta ima samo gore v glavi
être obsédé biti obseden, imeti fiksno idejo

obsenčevati (-újem) | obsénčiti (-im) imperf., perf.

1. ombrare, ombreggiare; fare, farsi ombra

2. (prevzeti, prevzemati) cogliere, prendere:
ne vem, kaj ga je obsenčilo, da se je tako razjezil non so cosa l'ha preso da farlo arrabbiare così

3. kozm. obsenčiti ombreggiare:
obsenčiti oči ombreggiare gli occhi

obsequiar ustrežljiv biti, postreči, pogostiti

se le obsequió con un banquete priredili so mu banket

observateur, trice [-tœr, tris] adjectif dobro opazujoč; masculin opazovalec, gledalec; izpolnjevalec (zapovedi)

les enfants sont très observateurs otroci so dobri opazovalci, vidijo vse
être fidèle observateur de sa parole zanesljivo držati svojo besedo
la Yougoslavie se fera représenter par un observateur à cette conférence Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal opazovalec

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

ob-sibilō -āre (ob in sibilāre) tja (= proti komu) (za)sikati, (za)šušljati, (za)šumljati, šumotljati, (za)šelesteti: arbores … dulces strepitus obsibilabant Ap. so prijetno šumotljala (šelestela).

obsidiālis -e (obsidium) oblegovalen, obseden: secundum consulis donationem legiones gramineam coronam obsidialem (po nekaterih izdajah obsidionalis), clamore donum adprobantes, Decio inponunt L. (7, 37, 2) (venec, kakršnega so dajali vojaki vojskovodji, ki je rešil vojsko, ki jo je sovražnik zajel ali hudo pritiskal nanjo).

obstopíti (-im) perf. circondare; attorniare:
obstopili so ga, da bi ga pozdravili lo attorniarono per festeggiarlo

ob-suō -ere -sūi -sūtum (ob in suere)

1. priši(va)ti: caput O.

2. zaši(va)ti: sporta auri obsuta Sen. ph., obsuta lectica Suet. katere zastori so zašiti, obsutum os Gell.

obsúti to shower (ali to heap, to load, to lavish) on; to heap with

obsúti koga s častmi to heap honours on someone
obsúti z naročili to overwhelm with instructions (ali commands)
obsúti otroka z darili (poljubi) to shower gifts (kisses) upon a child
obsuli so ga s strelicami they fired a hail of arrows at him, they rained arrows on him
obsul ga je roj nosačev he was besieged (ali surrounded) by a swarm of porters
obsúti z vprašanji to overwhelm someone with questions

obtentus -ūs, m (obtendere)

1. potezanje, potegovanje, zatikanje česa pred kaj, delanje (izdelovanje) česa pred čim, zastiranje s čim: toros obtentu frondis inumbrant V. z listjem zastirajoč mrtvaški oder, o. vestis Sen. tr., nubium Plin., pallae Cl., togae Gell.

2. metaf.
a) pretveza, izgovor, slepilo, krinka, olepšava, olepševanje: Val. Max., Gell., Lact., sub eius obtentu cognominis L., sub obtentu liberationis Iust., tempora rei publicae obtentui sumpta T., cupido auri obtentum habebat, quasi subsidium pararetur T.
b) zagrinjalo, zastiralo, zastor, skrivanje, zakrivanje: obscurum noctis obtentui fugientibus T. v zastiralo bežečim = ki so v njej bežeč izginili, secundae res mire sunt vitiis obtentui S. fr. sreča čudovito zakriva napake, obtentui flagitiis Capreas insulam quasierat Aur. da bi skrival svoja sramotna dejanja; occ. zagrinjajoča alegorična (pre)obleka: obtentu pio Arn., sub obtentu quodam specieque velata Lact.