Franja

πολυανδρέω (πολύ-ανδρος) imam mnogo mož (ljudi), sem gosto naseljen, zelo obljuden.

πολυπρᾱγμονέω, ion. -πρηγμονέω 1. imam mnogo opravkov, ukvarjam se z različnimi stvarmi. 2. vmešavam se v tuje zadeve; sem radoveden (zvedav). 3. a) napravljam ali začenjam prepire, hrepenim po novotarijah ali prevratu; b) skrbno (marljivo) kaj preiskujem, poprašujem, poizvedujem τί.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πονέω in med. [pf. πεπόνημαι z akt. in pas. pom.; adi. verb. πονητέον; ep. brez augm., impf. πονεόμην, pt. πονεύμενος, aor. πονήσατο, cj. πονήσομαι, ion. pf. 3 pl. pass. πεπονέαται] 1. intr. a) trudim se, prizadevam si, delam, mučim se, ukvarjam se s čim, borim se (z naporom), κατά τι pri (v) čem, τινί s čim, λισσόμενος s prošnjami, πόνους izvršujem dela, prevzamem trud, ἡδέως εἴς τι rad delam za kaj, οὐκ ἄλλως αὐτοῖς πεπόνηται niso se zaman trudili; b) trpim, sem v zadregi (stiski), čutim bolečino, stiska me kdo, sem poškodovan, τὸ πονούμενον σφῶν stiskani del, πονησάντων αὐτῷ τῶν σκευῶν ako so bila jadra poškodovana, πεπονημένος utrujen, izmučen, οἱ πεπονημένοι bolniki. 2. trans. a) pridelam, pridobim si s trudom χρήματα; b) napravim, naredim, izvršim s trudom τύμβον, τὰ ἔργα, trudim se, τινί za koga.

πόρρω, poet. πόρσω, ep. ion. πρόσω (πρόσσω) [Et. lat. porro, sor. πρό] comp. πορρωτέρω, προσωτέρω, sup. πορρωτάτω, προσωτάτω in προσώτατα I. adv. 1. kraj.: naprej, dalje, predaleč ἀποτείνω λόγον, daleč noter, globoko v τινός, τὸ πρόσω dalje, naprej, τοῦ πρόσω εἶμι pojdem dalje (naprej), ὡς προσωτάτω kar najdalje, τὰ πρόσω oddaljena mesta. 2. čas.: v bodoče, (na)dalje, (za)naprej. II. praep. z gen. (pre)daleč od, proč od, (pre)daleč v, globoko v, pozno v, νυκτός v noč, prepozno πόρρω τῶν νυκτῶν; πόρρω τῆς ἡλικίας ἦν davno že je prekoračil mladeniško dobo, πρόσω εἰμί τινος sem daleč od (ne poznam) česa; προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje kakor pripušča čas, predaleč.

πορφῡ́ρω (redupl. od φύρω) vrem, kipim, ženem valove πέλαγος; sem vznemirjen, srce mi polje κραδίη.

πραγματεύομαι, ion. πρηγματεύομαι, d. m. [z aor. pass.; pf. z. akt. in pas. pom.] 1. a) sem delaven (marljiv), delam; ukvarjam se, bavim se s čim, prizadevam si, trudim se za kaj ἐπί τινι, περί τι; b) NT kupčujem, trgujem. 2. a) izvršujem, izdelujem kaj; pf. pass. izdelan sem ποιήματα; b) izvem, doženem.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

πρέπω 1. odlikujem se, διὰ πάντων pred, μετὰ πᾶσι med vsemi, izkazujem se; (po)kažem se. 2. sličen (podoben) sem komu v čem τινί τι, τινὶ μορφῇ, ὡς τύραννος εἰσορᾶν, πρέπει ὥστε θηρὸς ἀγραύλου φόβη podoben je dlaki divje zveri. 3. spodobim se, sem primeren, pristojam πρέπον τοῦ δαίμονος = ἄξιος; nav. impers. πρέπει spodobi se, primerno je, verjetno je τινί, inf. ali acc. c. inf.

πρεσβεύω I. act. 1. intr. a) sem starejši od koga τινός, sem najstarejši ἀπό τινος; b) imam prednost, sem na boljšem, vladam τινός; c) sem poslanec, potujem kot poslanec, sem poslan; pošiljam poslanca. 2. trans. častim, spoštujem, čislam, cenim, πλέον bolj. II. med. a) pošiljam poslance παρά (πρός) τινα, εἴς τι; b) sem poslanec, posredujem kot poslanec.

πρῑ́ω [Et. iz πρίσω, sor. πείρω, περάω. – Obl. fut. πρῑ́σω, aor. ἔπρῑσα; pass. pf. πέπρῑσμαι, aor. ἐπρῑ́σθην]. 1. žagam, režem, pilim, δίχα prežagam (na dvoje). 2. ugriznem, popadem z zobmi; pass. sem krepko zgrabljen ali privezan, τινί s čim, ἔκ τινος na kaj.

προ-αιδέομαι d. p. [ion. προαιδεῦμαι, plpf. 3 pl. ion. προαιδέατο] dolžan sem hvalo, τινί komu.

προ-βαίνω [gl. βαίνω; ep. pt. προβιβάς, προβιβῶν] 1. a) hodim, grem, korakam spredaj ali naprej, τινός pred kom, prodiram, pomikam se naprej; b) nadaljujem λόγον, pripovedujem naprej; c) prihajam iz česa (Sof. Ant. 387). 2. o času: pomikam se naprej, potekam, minevam, postaram se; ἐν ταῖς ἡμέραις προβεβηκώς εἰμι postaral sem se NT. 3. napredujem, razvijam se, iztekam se, gre mi od rok; presegam, τινός τινι koga v čem; ἔργον προβαίνει delo uspeva, κακόν nastane; τὸ ἔθνος προέβαινε ἄρχον je širil svojo oblast.

προ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. πρόβαλον, iter. προβάλεσκε] A act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj pred koga τί τινι, ἔριδα začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam se pred koga (proti komu), προβεβλημένοι τοὺς θωρακοφόρους zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, λόγος προβαλλόμενος na katerega se vsi sklicujejo, τοὔνομα εἰρήνης nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; θέμιν zasmehujem, ἐμαυτόν mečem se na tla, obupavam, ἐμαυτὸν εἰς ἀρὰς δεινάς prepuščam se, izpostavljam se, ἐν ἀκτῇ ἄφιλον izpostavljam, mečem na; pass. προὐβλήθησαν vložila se je proti njim predtožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B med. I. 1. držim pred seboj (v obrambo), ἀσπίδα krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; τάφρον izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, Ὅμηρον sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem οὐλοχύτας, postavljam si θειμέλια. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem τινός τινι. 5. predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.

προ-γίγνομαι d. m., ion. προ-γῑ́νομαι 1. poprej se rodim, rojen sem (prej), nastanem, poprej se zgodim (sem, živim), οἱ προγεγενημένοι predniki, τὰ προγεγενημένα kar se je prej zgodilo, prošlost, preteklost, ἡ προγεγονυῖα χάρις zahvala za prejšnje dobrote. 2. prikažem se, pojavim se τάχα; pridem naprej na potu ὁδοῦ.

προ-δείδω poet. [pt. aor. προδείσας] naprej se bojim, sem v skrbeh, τινί zaradi česa.

πρό-ειμι¹ ep. (samo v tmezi) sem (po)prej τὰ προεόντα.

προ-ερύω [aor. ep. προέρυσσα] naprej vlečem; aor. dal sem potegniti νῆα ἅλαδε.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

προ-ηγέομαι d. m. 1. naprej hodim, grem, kažem pot, hodim na prvem mestu, sem vodnik, vodim. 2. NT premagujem, prekašam koga s čim τινά τινι.