Franja

duim, duis, duit, gl. opombo pri dō.

duitor (dāre), gl. opombo pri dō.

dupe [düp] adjectif prevaran, opeharjen; féminin prevaranec, opeharjenec

être la dupe de quelqu'un biti prevaran, opeharjen od koga; nasesti komu, iti komu na led
être la dupe de quelque chose ne priti na svoj račun pri kaki stvari
être sa (propre) dupe, la dupe de soi-même delati si iluzije, sam sebe varati
je ne suis pas dupe ne nasedam, ne grem na led
il me ment, mais je ne suis pas dupe laže mi, a jaz to (dobro) vem
prendre pour dupe za nos voditi, (pre)varati, za norca imeti
c'est un jeu de dupes pri tej kupčiji, pogodbi so nas opeharili

duplōma, gl. opombo pri diplōma.

durch² Adverb (vorbei) mimo; (fertig) skozi, gotov; durch und durch vseskozi; durch und durch gehen Schrei: iti do kosti; unten durch sein: er ist bei mir unten durch pri meni je opravil

durchschlagen^*1

1. mit einer Axt in Stücke: razsekati, ein Loch in etwas: prebiti, prebijati (sich se), luknjati; durch ein Sieb: pretlačiti; ein Schnittmuster: prenesti, prekopirati, naudariti

2. intransitiv prodreti, prodirati, Sicherung: pregoreti, (wirken) učinkovati, Zeiger bei Instrumenten: prenihati; durchschlagen sich auf etwas figurativ priti do izraza v/pri, prenašati se na; sich durchschlagen durchs Leben prebijati se, preživljati se; sich kümmerlich durchschlagen životariti

durchsein^*, durch sein*

1. biti mimo, der Zug ist schon durch vlak je že odpeljal mimo, es ist 6 Uhr durch 6 je minilo

2. imeti (najhujše) za seboj

3. Speisen beim Kochen: biti gotov, Käse: biti zrel; unten durch sein bei X : er ist bei mir unten durch pri meni je oplel

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

dúša âme ženski spol , esprit moški spol ; (pri avtom., kolesu) chambre ženski spol à air

duša za nogometno žogo vessie ženski spol de ballon de football
dobra duša une bonne âme, familiarno une bonne pâte (d'homme), un brave type
kramarska duša âme mesquine, esprit mercantile
poštena duša un brave homme, une brave femme, un bon bougre (ali diable)
suženjska duša âme servile
verne duše le Jour (ali la Fête) des morts (ali des trépassés)
pri moji duši par (ali sur) ma foi, foi ženski spol d'honnête homme
z dušo in telesom corps et âme
ni bilo žive duše il n'y avait pas âme qui vive, familiarno il n'y avait pas un chat
to mi leži na duši cela me pèse sur le cœur
z vso dušo ljubiti aimer de toute son âme

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

dúša alma f

dobra duša (fig) buena persona f; alma de Dios
pri moji duši! ¡por mi alma!
z vso dušo con toda el alma
z dušo in telesom con alma y vida
kraj z 2000 dušami un pueblo de dos mil almas
verne duše (rel) día m de (los Fieles) Difuntos, día m de las Animas
X. je duša podjetja fulano es el alma de la empresa
žive duše ni (tu) no hay un alma viviente
žive duše ni videti na ulicah no se ve alma viviente por las calles
izdihniti dušo entregar el alma (a Dios)

duševna bolezen stalna zveza
(vrsta bolezni) ▸ mentális betegség, lelki betegség
Proti koncu vojne je vse bolj trpel zaradi duševnih bolezni in depresij. ▸ A háború vége felé egyre inkább gyötörte a lelki betegség és a depresszió.
Demenca je najpogostejša nevrodegenerativna duševna bolezen v starosti. ▸ A demencia a leggyakoribb időskori neurodegeneratív mentális betegség.
Danes se veliko govori o stiskah in duševnih boleznih že pri mladostnikih. ▸ Napjainkban sok szó esik a fiatalok nehézségeiről és mentális betegségeiről.

dušik samostalnik
(plin) ▸ nitrogénOdziv pridelka na gnojenje z dušikom je bil razmeroma majhen. ▸ A termény a nitrogénműtrágyázásra viszonylag alacsony reakciót mutatott.
Pri zgorevanju goriv v avtomobilskih motorjih atmosferski dušik reagira s kisikom, pri čemer nastaja dušikov oksid (NO). ▸ Az autó motorjában az üzemanyag elégetésével a légköri nitrogén reakcióba lép az oxigénnel és nitrogénmonoxid keletkezik.
Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki vežejo dušik iz zraka. ▸ A hüvelyesek gyökerén olyan baktériumok élnek, amelyek megkötik a levegő nitrogénjét.
Sopomenke: N
Povezane iztočnice: mineralni dušik, tekoči dušik

Dutch¹ [dʌč] pridevnik
holandski, nizozemski
zgodovina nemški

Dutch auction dražba, pri kateri ceno znižujejo, dokler predmeta ne prodajo
Dutch clover botanika bela detelja
Dutch courage pogum pijanca
Dutch bargain kupčija le v enostransko korist
Dutch comfort slaba tolažba
Dutch cheese skuta
Dutch treat skupen obed, pri katerem plača vsak svoje

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

dysenteria (dysinteria) -ae, f (gr. δυσεντερία) bolečina v črevesju pri driski, griža, disenterija: Plin., Cael., Vulg., Isid.

ēbibō (exbibō, ecbibō) -ere -bibī (bibitus le pri Aug., Iul. Val., Sid.)

1. izpiti, popiti (popivati), izprazniti: hirneam vini, poculum Pl., quid comedent, quid ebibent Ter., aquam Ph., Nestoris annos O. popiti toliko kupic, kolikor let je doživel Nestor, ubera lactantia O. izsesati, cruorem e vulneribus Mel., Iordanem amnem Plin., saniem Plin. vsrkati (vsrkavati) (o volni); pesn.: quod ecbibit, quod comest Pl., non ego cum vino simitu ebibi imperium tuum Pl. nisem pozabil, mare ebibit amnes C. pije, filius haec ut ebibat H. zapije, zapravi.

2. pren.
a) izsrkati (izsrkavati): indignatio ebibit spiritum meum Vulg.
b) vsrkati (vsrkavati), vsesati (vsesavati): superstitio in lacte quodam modo matris ebibita Aug., poëta optimus teneris ebibitus animis Aug.

ebur eboris, n (egipč. āb, ābu = koptskoεβου, εβυ slon, slonova kost)

1. slonova kost: ex ebore diligentissime perfecta argumenta Ci., Indum violaverit (pobarva) ostro siquis ebur V., ebur Indicum H., non ebur mea renidet in domo lacunar (= eburneum lacunar) H., captivum ebur H. uplenjena slonova kost (ali predmeti iz nje).

2. met.
a) stvari iz slonove kosti: faber eboris H., ut omne ebur auferret Ci. rezbarije iz slonove kosti; tudi: inlacrimat templis ebur V. slonokoščene podobe bogov, inflavit ebur Tyrhenus V. je zapiskal na slonokoščeno piščal, ense vidit ebur vacuum O. slonokoščeno nožnico, ebur curule O. slonokoščeni kurulski stol, pri H. = konzulstvo.
b) slon: ebur ducatur ad aras Iuv.