Franja

ἐπ-αναχωρέω vračam se, umikam se, odidem πάλιν, εἰς τοὔμπαλιν, ἐς, πρός τι.

ἐπ-εκβαίνω še jaz izstopim, pridem za kom (na suho) ἔς τι.

ἐπ-ερείδω [aor. ἐπέρεισα] ep. naslanjam, upiram, porivam, potiskam (z močjo) ἔς τι; napenjam (vso moč) ἶν' ἀπέλεθρον.

ἐπι-βάλλω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) mečem, polagam, postavljam kaj na, v kaj τί τινι, κρίκον natikam (obroč), ἐμαυτὸν ἐς τὸ πῦρ vržem se v ogenj; ἱμάσθλην νόῳ švrkam z bičem po pameti, τὸν δακτύλιον pritisnem pečatni prstan; NT χεῖρα (ἐπί) τινι polagam roko na, ἐπίβλημα ἐπί τινι prišijem; b) nalagam davek φόρον, φυγὴν ἐμαυτῷ nalagam si pregnanstvo, bežim; pošiljam nad koga, tepem s čim, naklanjam ζημίην, λύπην, κακά; c) omenjam, imenujem κακόν. 2. intr. a) odpravim se kam, jadram proti, napadam; τὰ κύματα εἰς τὸ πλοῖον valovi so drli v ladjo, ἐπιβαλὼν ἔκλαιε ko se je tega spomnil, je jokal NT; b) impers. ἐπιβάλλει μοι pripada, pristoja mi kaj, tiče se me kaj; τὸ ἐπιβάλλον (μέρος) pristojni del (ki komu pripada) NT. II. med. 1. padem črez kaj, vržem se, planem na kaj ἐνάρων; z inf. nameravam ὅρκους λύειν. 2. a) nalagam si kaj, mečem (za sebe) črez kaj κῶας, lotevam se česa, τοξόται ἐπιβεβλημένοι na strel pripravljeni strelci; b) πλόκον χαίταισι vpletam si v lase, δουλείαν jemljem nase, κλήρους mečem kocke, žrebam.

ἐπίδειξις, εως, ἡ, ion. ἐπίδεξις, ιος 1. kazanje, pokaz, razkazovanje, slovesni nastop, ogled vojske; ἐς ἐπίδεξιν ἀπίκετο prišlo je ljudem pred oči (= ljudje so izvedeli), ἐπίδειξιν ποιοῦμαι pokažem svojo moč, priznavam, ἐπίδειξιν λόγων ποιοῦμαι imam sijajen (lep) govor. 2. a) dokaz, ἐπίδειξιν ποιοῦμαι dokažem; b) poizkus, kot vojaški t. t. ἐπίδειξιν ἐποιοῦντο (vojaki) so napravili navidezen napad.

ἐπι-δίδωμι (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) povrhu še dam, zraven še dodam, priložim kot doto, dodam iz svojega; b) rad prispevam, donašam; c) izročam (pismo). 2. intr. rastem, množim se, napredujem (v toliki meri), ἐς τὸ ἀγριώτερον še bolj se razdražim. II. med. 1. dodajam zase, θεούς kličem še bogove za pričo. 2. obdarujem, darujem komu kaj σέ.

ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).

ἐπι-καταβαίνω grem še jaz doli v, grem doli proti komu ἐς, πρός τι.

ἐπι-κηρῡκεύομαι d. m. pošiljam glasnika (poslanca), sporočim po glasniku, pogajam se, do-, razgovarjam se s kom po glasniku τινί τι, περί τινος, πρός, ἐς, ὥς τινα ali z inf.

ἐπι-μένω, ep. ἐπι-μίμνω 1. ostanem pri ali na čem, trdno stojim τινί, ἐπί τινι, vztrajam ἐπὶ τῇ ζητήσει, ne prelomim ταῖς σπονδαῖς; NT sem stanoviten v čem, ostanem v čem τινί, ἔν τινι, πρός τινα pri kom. 2. počakam ἐς αὔριον, še dalje ostanem, mudim se, čakam ἔστε, ὄφρα z inf. ali s samim cj.: δύω da se oborožim. 3. πότμος με ἐπιμένει me čaka.

ἐπίνοια, ἡ 1. misel, nakana, namera, načrt, prizadevanje, hrepenenje, ἐς ἐπίνοιαν (εἶμι) ἔρχομαί τινος pride mi kaj na misel, premišljujem o čem. 2. poet. poznejše spoznanje.

ἐπι-πῑ́πτω 1. a) padem na τὸ πνεῦμα ἅγιον ἐπί τινα (τινι) NT, ἐπὶ τὸν τράχηλόν τινος oklenem se vratu, ἐπὶ τὸ στῆθος naslonim se na prsi NT; b) sovražno: navalim, udarim na koga, napadem τινί, ἔς τινα. 2. o nevihti, bolezni, nesreči itd.: nastopim, nastanem, pridrevim se, napadem, zgrabim, ἐπιπίπτω φερόμενος napadem koga kakor nevihta; φόβος ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν strah ga je obšel, ἔκστασις ἐπέπεσεν ἐπ' αὐτόν zamaknil se je NT.

ἐπι-τάσσω, at. -ττω in med. 1. a) postavljam koga zraven koga, h komu ali za kom, namestim kot rezervo τινά τινι; b) postavljam nasproti, uvrščam med ἔς τινα; c) postavljam nad koga σατράπηv. 2. zapovedujem, ukazujem, velim, naročam (da nabira vojsko) τί τινι, τινί z inf.; pass. ἐπι-τάττομαι zapove se mi kaj.

ἐπιτήδευμα, ατος, τό ἐπιτήδευσις, εως, ἡ 1. opravilo, opravek, delo, posel, obrt, učenje, prizadevanje, skrb τινός, βιότου skrbi za življenje. 2. obnašanje, vedenje πρός τινα, običaji τὰ τῆς χώρας, način življenja, značaj, ἡ πᾶσαν ἐς ἀρετὴν νενομισμένη ἐπιτήδευσις zakonito ravnanje, krepostno življenje.

ἐπι-τίθημι I. act. 1. a) postavljam, devljem, na-, polagam kaj na kaj τί τινι, τὶ ἐπί τινος, τὶ ἐπί τι, τινὰ λεχέων, polagam na oltar; μηρία darujem, εἴδατα prinašam, povrhu še nosim, postavim στήλην; b) povzročujem, dajem komu, podeljujem, naklanjam θωήν, ἄλγεα, κακά, μόρον, ζημίαν, δίκην kaznujem, πληγάς τινι naštejem udarce, nabijem NT; c) pren. τέλος τινί (μύθῳ) izvršim, izpolnim besedo, končam pogovor τούτοις; d) naročam, pošiljam, γράψας ἐς Αἴγυπτον poslal je pismo v Egipt; e) φρένα τινί obračam svojo pozornost na kaj, pazim. 2. dodajam, ὄνομα dajem ime NT, še pridevam τὶ πρός τι NT, κτήματα. 3. postavljam pred kaj λίθον θύρῃσιν, λόχον, θύρας zapiram, νέφος zastrem z meglo, zaprem nebo. II. med. 1. a) postavim si, denem nase στεφάνην κεφαλῆφιν, dam si prinesti σῖτον, χεῖρας στήθεσσί τινος položim svoje roke na prsi; b) polagam kaj pred sebe, πύλας ὠσί zapiram ušesa, določim θάνατον ζημίαν; c) naročam, zapovedujem τί τινι. 2. a) poprimem, lotim se česa, začenjam kaj τινί, τῇ πείρᾳ poskušam; b) sovražno: pritiskam na koga, napadam koga τινί.

ἐπι-φοιτάω, ion. -έω 1. prihajam, zahajam h komu, obiskujem τινί, ἔς τι vdiram kot sovražnik. 2. prihajam pozneje.

ἐπι-ψηφίζω 1. act. storim, zahtevam, dovolim, da kdo o čem glasuje τινά, dam na glasovanje, ἐς τὴν ἐκκλησίαν dam v skupščini na glasovanje, τινί dam komu svoj glas, glasujem za koga, komu v prid. 2. med. o glasovanjem sklepam, potrjujem, odobravam, glasujem.

ἐπ-οτρῡ́νω 1. act. a) o osebah: priganjam, naganjam, bodrim, izpodbadam, pozivam, velevam; abs. τινά, ἐς τὸ πρόσω gonim, podim naprej; ἐπὶ τὰ δεινά izpodbadam (hujskam) k nevarnim podjetjem; razdražim, razjezim ἐπώτρυνας δέ μ' εἰπών; b) o stvareh: vnemam, začenjam πόλεμον; dajem znamenje za napad ξύνοδον, razpošiljam poslanstva v mesta ἀγγελίας. 2. med. trudim se zase, pospešujem, pripravljam πομπήν.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.