-
πάν-τῑμος 2 (τιμάω) poet. zelo spoštovan, čislan.
-
παν-τλήμων 2 poet., dor. -τλάμων popolnoma nesrečen, prenesrečen.
-
παντο-γήρως 2, gen. -ρω (γῆρας) kdor vse postara ali obvlada, vse oslabi ὕπνος; (drugi bero: παντ-αγήρως ki se nikoli ne postara, vedno mlad; ali πάντ' ἀγρῶν ki vse ujame).
-
παντο-πόρος 2 poet. zelo spreten, iznajdljiv, ki si zna povsod pomagati.
-
παντουργός 2 poet. = πανοῦργος.
-
παν-τρόφος 2 (τρέφω) poet. ki vse hrani (živi).
-
παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.
-
παραβατός 2 (adi. verb. od παρα-βαίνω) poet. kar se sme (more) prekršiti ali poškodovati.
-
παράβολος 2 (παρα-βάλλω) (pre)drzen, vratolomen, nevaren. – adv. παραβόλως predrzno.
-
παρα-βώμιος 2 poet. pri (na) oltarju.
-
παρ-άγορος 2 dor. = παρ-ήγορος tolažeč, tolažnik.
-
παρά-δοξος 2 (δόξα) nepričakovan, čuden, čudovit, neverjeten, poseben; τὸ παράδοξον izjema, redkost, redek dogodek.
-
παρα-θαλασσίδιος 2 παρα-θαλάσσιος 3 pri (ob) morju ležeč (stanujoč), primorski, ἡ primorje (γῆ).
-
παρ-αίσιος 2 (αἶσα) ep. usoden, pogubonosen σήματα.
-
παράκλητος 2 (παρα-καλέω) prizvan, poklican; subst. ὁ pomočnik, tolažnik, priprošnjik, zavetnik NT.
-
παρά-κοπος 2 (παρα-κόπτω) zmešan, blazen φρενῶν.
-
παρ-άλιος 3 in 2 (ἅλς) pri (ob) morju (ležeč); ἡ παραλία (sc. χώρα) obrežje, primorje, obal, posebno južna in vzhodna obal Atike; subst. οἱ Παράλιοι in Πάραλοι prebivalci ob morju, primorci.
-
παρ-άλληλος 2 drug poleg drugega, vzporeden; subst. ἡ vzporednik.
-
παρά-λογος 2 1. proti računu, nenavaden, nepričakovan; subst. ὁ παράλογος in τὸ παράλογον napačen račun, iznenadenje, presenečenje, razočaranje. 2. nespameten, brezumen.
-
πάρ-αλος 2 (ἅλς) ki ob morju leži ali biva; primorski, οἱ Πάραλοι prebivalci atiškega Primorja; ἡ Πάραλος državna atenska ladja.