Franja

soi-disant [swadizɑ̃] adjectif, invariable tako imenovan; adverbe baje, menda, dozdevno

il est venu à Paris, soi-disant pour affaires prišel je v Pariz, baje, menda poslovno
des travaux soi-disant difficiles tako imenovana težka dela
soi-disant que zdi se, da; menda
on l'a arrêté, soi-disant qu'il a volé aretirali so ga, menda je kradel

sól salt; figurativno wit

jedilna sól table salt
dišeča sól smelling salts pl
kamena sól rock salt
morska sól sea salt
kuhinjska sól kitchen salt, common salt
debela (morska) sól bay salt
sól zemlje biblija the salt of the earth
davek na sól salt duty
raztopina sóli salt solution
živinska sól cattle salt
jelenova sól carbonate of ammonia
grenka sól Epsom salts, sulphate of magnesia
Glauberjeva sól Glauber's salt, sodium sulphate
rudnik sóli salt mine
nimaš sóli v glavi! (figurativno) you've no brain!
natresti sóli ptiču na rep (da bi ga ujeli) (figurativno) to drop (a pinch of) salt on a bird's tail

solemn [sɔ́ləm] pridevnik (solemnly prislov)
svečan, slovesen, vzvišen; ki zbuja spoštovanje; resen, resnoben, dostojanstven
pravno formalen
zastarelo važen, pomemben
zastarelo pompozen, razkošen

on such a solemn occasion ob tako slovesni (svečani) priliki
a solemn countenance resnoben izraz
solemn declaration slovesna izjava
solemn high mass cerkev slovesna vélika maša
a suit of solemn black črna svečana obleka
solemn state dinner svečan državen banket
a solemn warning resno, tehtno svarilo

Solomon [sɔ́ləmən] samostalnik
Salomon (tudi figurativno)

he is no Solomon figurativno on ni iznašel smodnika, ni ravno bister

sólza tear

v sólzah in tears
grenka sólza bitter tear
sólze kesanja tears pl of remorse
sólze veselja tears of joy
krokodilove sólze crocodile tears pl
do sólz ganjen moved to tears
do sólz until the tears run
grenke sólze salt tears pl
biti ves v sólzah to be in tears
hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
jokati sólze veselja to weep tears of joy
planiti v sólze to burst into tears
pretakati sólze to shed tears
potočiti sólzo to shed a tear
točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
topiti se v sólzah to melt into tears
do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes

somebody [sʌ́mbədi] samostalnik
nekdo; pomembna (važna) oseba (množina somebodies)

somebody else nekdo drugi
ask somebody else vprašaj koga drugega!
he is somebody now on je zdaj pomembna oseba
they think they are somebodies mislijo, da so nekaj (da so važne osebnosti)

something [sʌ́mɵiŋ]

1. samostalnik
nekaj; nekaj važnega; nekaj takega; (evfemizem) presnet, preklet

something else nekaj drugega
something old nekaj starega
something or other karkoli, to ali ono
a certain something nekaj določenega (gotovega)
not for something! za nič na svetu ne!
that something man! ta prekleti človek!
something must be done nekaj je treba storiti
I have something for you imam nekaj za vas
he is something of a... on je nekak (nekaj takega kot)
he is something of a poet on je nekak pesnik; on je malo pesnika
there is something in that nekaj je na tem
it is something to have nothing to pay to (pa) je nekaj (vredno), da ni treba nič plačati
he gave her a brooch or something dal ji je brošo ali nekaj takega (podobnega)
I hope to see something of you there upam, da vas bom tam videl od časa do časa
he thinks himself something ima se za pomembno osebo

2. prislov
nekaj, malce; precéj; izredno, važno

something like pogovorno nekaj kot
stooping something like his father nekoliko sključen kot njegov oče
that is something like burgundy pogovorno to je pa res (pravi) burgundec!
that is something like! tako je! tako je prav! odlično!

somewhat [sʌ́mwɔt] prislov, zaimek
nekoliko, malo, do neke mere; (redko) del, nekaj; (redko) nekaj važnega, nekdo (pomemben)

somewhat of a shock precejšen šok
somewhat of this nekaj tega
he is somewhat of a bore on je precejšen dolgočasnež (tečnež)
I was somewhat surprised bil sem malo presenečen
he had been somewhat of a writer in his youth v mladosti je (bil) malo pisateljeval

somewhere [sʌ́mwɛə] prislov
nekje, kjerkoli; nekam, kamorkoli

somewhere else nekje drugod, nekam drugam
somewhere about 1970 nekje (nekako) okrog leta 1970
somewhere about here tukaj nekje, v bližini
somewhere towards midnight nekje (enkrat) proti polnoči
somewhere or other ne vem kje, kjerkoli, kamorkoli
he is somewhere about fifty on je kakih 50 let star
he lives somewhere near us on stanuje nekje blizu nas
let's go somewhere pojdimo kam(orkoli)!

son, sa, pluriel ses [sɔ̃, sa; se, sɛ] adjectif njegov; njen; svoj

son ami, son amie njegov (njen) prijatelj, njegova (njena) prijateljica
son histoire njegova (njena) zgodba
Sa Majesté Njegovo (Njeno) Veličanstvo
Sa Sainteté (religion) papež, Njegova Svetost
être content de son sort biti zadovoljen s svojo usodo
il gagne ses 2000 francs on zasluži svojih 2000 frankov
elle pâlit à sa vue prebledela je ob pogledu nanj (nanjo)
chacun (à) son tour po vrsti, eden za drugim

sónce (-a) n

1. astr. ekst. (nebesno telo, svetloba, toplota, središče zvezdnih sistemov) sole:
Sonce in Luna il Sole e la Luna
Zemlja kroži okrog Sonca la terra gira attorno al sole
sonce je visoko na nebu il sole è alto nel cielo
lepa kot sonce bella come il sole
jasno kot sonce chiaro, lampante come il sole
sonce vzhaja, zahaja il sole sorge, tramonta
vstajati pred soncem alzarsi avanti l'alba
pren. dežela vzhajajočega sonca il Paese del sol levante
kam greš v tem soncu? dove vai con questo caldo?
biti zagorel od sonca essere abbronzato dal sole
majsko, jesensko, zimsko sonce il sole di maggio, autunnale, invernale

2. pren. (sreča, veselje) felicità, gioia:
to so otroci sonca sono figli del sole, sono gente felice

3. pren.
sonce svobode il sole della libertà
sonce sreče il sole della felicità
sonce upanja il sole della speranza

4. pod soncem (v adv. rabi za poudarjanje trditve) sotto il sole:
ni mu enakega pod soncem non ha uguali sotto il sole

5. pog.
višinsko sonce (kremenova svetilka) lampada di quarzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. on je sonce, okoli katerega se vse vrti lui è un uomo influente, un pezzo da novanta
ni vreden, da ga sonce obseva è un perfido, un poco di buono
v njegovo sobo nikoli ne posije sonce la sua è una stanza buia, dove non arriva mai il sole
pog. sonce se jih je hitro prijelo si sono abbronzati presto
zmeraj ti ne bo sijalo sonce non avrai sempre fortuna
končno je vstalo sonce tudi za nas finalmente il sole brilla anche per noi, la fortuna arride anche a noi
ne bo več gledal sonca morrà
tri leta ni videl sonca è stato tre anni in galera, per tre anni ha guardato il sole a scacchi
rad bi še gledal sonce vorrei vivere ancora
pojdi mi s sonca togliti dal sole
sonce rimske države je takrat že zahajalo l'impero romano stava ormai declinando
pridobiti svoj prostor na soncu conquistarsi un posto al sole
nič lažjega pod soncem niente di più facile
nič novega pod soncem niente di nuovo sotto il sole, nihil novi sub sole
astr. Sonce je v Strelcu, stopi v znamenje Strelca il Sole è nel regno del Sagittario
geogr. polnočno sonce il sole di mezzanotte
PREGOVORI:
za dežjem sonce sije dopo la pioggia torna a risplendere il sole

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

sopáren vaporeux, brumeux ; (dušeče vroč) lourd, étouffant, accablant, suffocant

soparno je il fait une chaleur étouffante, on étouffe, on suffoque, le temps est à l'orage, il fait lourd, le temps est lourd

sōpiō -īre -īvī (-iī) -ītum (indoev. kor. *su̯ep- spati; prim. skr. svāpáyati (on) uspava, lat. sopor, somnus, stvnem. -swebjan, -swebben uspavati)

1. uspavati: vino oneratos sopiunt L., imber … magnam partem hominum sopivit L., pervigilem … herbis sopire draconem O., nec me sopierat Somnus Tib.; pt. pf. sopītus 3 (tisti, ki je) zaspal, zaspavši, speč: quem videntem ac vigilantem sic eluseritis, sopitum oportet fallatis L., vino epulisque sopitos hostes adgredi L., sopiti vigiles L., animus sopito corpore vigilat Ci., manus O., hoc (sc. sopore) aeger sumpto sopitus N., alto et gravi somno sopitus Cu., in somnis sopiti cernimus Lucr., sopitos deludunt somnia sensūs V., serpens sopitus cantibus Sen. ph.; evfem. v večno spanje zazibati, usmrtiti, ubiti: Homerus … eādem aliis sopitus quietest Lucr. v isto večno spanje … zaziban, leto sopitus Lucr. quem (sc. fratrem) fundā … per inane volutā sopierat Sil.; occ. omamiti (omamljati), v pass. tudi = onesvestiti (onesveščati) se, omedle(va)ti: impactus … ita est saxo, ut sopiretur L., sopitum fuisse regem subito ictu L., tollentes sopitum vulnere ac nihil sentientem L., castoreoque gravi mulier sopita recumbit Lucr., resipiscerent partes veneficio sopitae Petr., alias semper fulgure sopitur Plin., delphinus odoris novitate sopitus Plin., custodes propter sopiti quiescebant Ap.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: Col., Val. Max. idr., haec omnia veteris imperatoris maturitas sopiit Vell., labores Cl., sopitam consuetudinem excitare Ci. pokopano, quibus (sc. blandimentis) sopita virtus coniveret Ci., sopitus ubique armorum furor Vell., cinerem et sopitos suscitat ignis V. pod pepelom tleči ogenj, Herculeis sopitas ignibus aras excitat V. razpihne na Herkulovem žrtveniku še tleči ogenj, venti, tempestates sopiuntur Plin., sopito mari Plin., moenera militiai per maria ac terras omnīs sopita quiescant Lucr., quies sopita L. brezčutno, trdno spanje.

soppy [sɔ́pi] pridevnik
razmočen, premočen, prepojen; vlažen, deževen (vreme)
figurativno, pogovorno mehkužen, šibek, slaboten
pogovorno sentimentalen

to be soppy on s.o. biti zateleban v koga

sore² [so:]

1. pridevnik (sorely prislov)
ranjen, poln ran, ves v ranah, vnet (with od)
boleč; občutljiv
ameriško razdražljiv, jezen, užaljen, hud (about zaradi)
velik, skrajen (stiska, sila); otožen, žalosten, vznemirjen

in sore distress v veliki stiski
a bear with a sore head figurativno godrnjač, nergač
sore conscience nečista vest
a sore subject neprijetna (kočljiva, boleča) téma (predmet pogovora)
a sore throat vneto grlo, vnetje grla
a sight for sore eyes lep, prijeten pogled
to be sore figurativno kuhati jezo
he is sore on the subject občutljiv je za to stvar
she is in sore need of help skrajno je potrebna pomoči
to be foot sore imeti noge v ranah (ožuljene, zlasti od hoje)
to have a sore arm imeti bolno roko
to have a sore throat imeti bolečine v grlu
he was sore at heart srce ga je bolelo, pretreslo ga je
to feel sore about s.th. biti užaljen zaradi česa
I touched him in a sore spot figurativno dotaknil sem se ga na ranjenem (občutljivem) mestu

2. prislov
boleče, kruto, muke polno; zelo

sore afflicted globoko užaloščen

soród kin; relation

smo v soródu we are kin, we are relations (ali related)
v soródu s kom related to, relations of
ona (on) ni v soródu z menoj she (he) is no relation of mine

soródnik relative, relation

bližnji (daljni) soródnik near (distant) relative; (krvni) kinsman
najbližnji soródnik next-of-kin
njegov najbližnji soródnik his nearest relative
on je moj bližnji soródnik he is a near relative of mine
krvni soródniki blood relations pl
soródnik po moževi (ženini) strani in-law, pl in-laws, relative by marriage
prijatelji in soródniki kith and kin
on je bližnji soródnik moje žene he is a near relation of my wife's

sort² [sɔ:t] samostalnik
vrsta, sorta, kategorija, razred; kakovost; način; število
tisk garnitura črk
množina razpoloženje

a sort of neke vrste, nekak
after a sort, in a sort nekako, v neki meri
in any sort kakorkoli
in some sort do neke mere, nekako
out of sorts pogovorno čemeren, ne v redu, bolan
of all sorts vseh vrst, vsake vrste
of a sort, of sorts slabe vrste
a dog of sorts nekak pes
a lawyer of a sort odvetnik, vsaj po imenu
nothing of the sort nič takega
people of every sort and kind vse mogoči ljudje
that sort of thing nekaj temu podobnega
he is a good sort on je dobričina
he is my sort on je moje vrste, on je tak kot jaz
they are a nice sort prijetni ljudje so
to be out of sorts biti slabe volje
he put me out of sorts spravil me je v slabo voljo
I sort of expected it to sem nekako pričakoval
I sort of remember it tega se nekako spominjam