ἄν2 členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.
δύναμις, εως, ἡ, ion. gen. ιος zmožnost, moč in sicer 1. telesna moč, krepkost, sila, življenska moč; vojna moč, čete, vojska, vojaštvo ναυτική, πεζική; država; οἱ ἐν δυνάμει ὄντες mogočniki, oblastniki, vladarji. 2. duševna zmožnost, sposobnost, spretnost, nadarjenost τὴν ἐμὴν δύναμιν καταμαθών; zgovornost. 3. pren. a) ugled, vpliv, moč; NT (τοῦ Θεοῦ) Božja moč, moč čudeže delati, čudež; b) o besedah: pomen, bistvo, τὴν αὐτὴν δύναμιν ἔχει je istega pomena, pomeni isto; c) o denarju: vrednost, vsota, znesek – εἰς, πρός, κατὰ δύναμιν po svoji moči, na vso moč, ὑπὲρ δύναμιν črez moč.
καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.
λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.
νόος, skrč. νοῦς, ὁ 1. čut, um, razum, pamet, duh, preudarnost, razsodnost, previdnost; νοῦν ἔχω sem pameten, νοῦν προσέχω τινί, πρός τι obračam svojo pozornost na kaj, pazim, oziram se na kaj; (ἐν) νόῳ λαμβάνω razmišljam, preudarjam, ženem si k srcu; σὺν νόῳ z razumom, premišljeno, παρὲκ νόον brez pametnega razloga, nespametno; impers. νοῦν οὐκ ἔχει nespametno ali neumno je. 2. a) misel, volja, želja, namera, nakana, sklep, κατὰ νόον po želji; b) pri besedah ali dejanjih: pomen, zmisel. 3. a) mišljenje, značaj; b) duša, srce, ἐκ παντὸς νόου iz celega srca, prav rad.