Franja

Zadetki iskanja

  • sredína (-e) f

    1. metà, mezzo; centro; nucleo:
    stopiti na sredino sobe mettersi nel mezzo della stanza
    določiti sredino stabilire il centro
    žareča sredina zemlje il nucleo incandescente della Terra

    2. metà:
    sredina tedna metà settimana
    prenehati z branjem na sredini romana smettere di leggere a metà del romanzo

    3. (v adv. rabi) frammezzo, in mezzo:
    ob straneh sta šla oče in mati, otrok pa v sredini il padre e la madre camminavano con il bambino in mezzo

    4. pren. ambiente:
    vplivi, značilnosti sredine gli influssi, le caratteristiche dell'ambiente

    5. polit. centro:
    leva sredina il centrosinistra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. držati se zlate sredine essere moderato, tenere il giusto mezzo
    šport. sodnik je pokazal na sredino igrišča l'arbitro mostrò il centrocampo
    moštvo je na sredini tabele la squadra è a metà classifica
    aritmetična sredina media aritmetica
    sredina solate, zelja cuore dell'insalata, del cavolo cappuccio
  • srédnji (-a -e) adj.

    1. centrale:
    srednja vrsta fila centrale

    2. medio; mediocre:
    srednja postava statura media
    srednja letina raccolto mediocre
    srednja kakovost blaga qualità mediocre della merce

    3. (ki izraža srednjo vrednost istovrstnih količin) medio, di mezzo:
    srednja dolžina, globina, teža lunghezza, profondità media, peso medio
    izračunati srednjo hitrost calcolare la velocità media

    4. šol.
    srednja šola scuola media; scuola media superiore; liceo
    človek srednjih let uomo di mezza età
    voj. srednja artilerija artiglieria di medio calibro
    srednja generacija la generazione di mezzo
    srednja igra fase centrale della partita
    šah. srednja linija linea centrale
    srednji kmet contadino medio; šah. pedone centrale
    arheol. srednja kamena doba mesolitico
    šport. srednja kategorija peso medio
    šport. srednji napadalec mediano
    šport. tek na srednje proge mezzofondo
    šol. srednja ocena media
    čeb. srednja stena sata strato di cera (nel favo)
    mat. srednja vrednost valore medio
    anat. srednji možgani mesencefalo
    anat. srednje uho orecchio medio
    lingv. srednji način (pri glagolu) il medio (della forma verbale)
    lingv. srednji samoglasnik vocale mediana
    lingv. srednji spol genere neutro
    srednji tok reke corso medio del fiume
    rad. srednji valovi onde medie
    hist. srednji vek Medioevo
    geol. srednji zemeljski vek mesozoico
    agr. srednje oranje aratura a profodità media
  • stádij2 (-a) m stadio, fase, grado, stato:
    odkriti bolezen v njenem začetnem stadiju scoprire la malattia nel suo stadio iniziale
    febrilni stadiji (bolezni) stato febbrile
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • steljáriti (-im) imperf. preparare lo strame:
    steljariti gozd raccogliere lo strame nel bosco
  • stèza (-e) f

    1. sentiero:
    steza se strmo spušča, vzpenja il sentiero scende, sale ripido
    gozdna, poljska steza sentiero nel bosco, sentiero campestre
    pren. kozja steza sentiero scosceso
    tihotapska steza sentiero battuto dai contrabbandieri
    kolesarska steza pista ciclabile
    steza za pešce, sprehajalna steza sentiero, percorso pedonale
    aer. pristajalna steza pista di atterraggio

    2. šport. pista; circuito:
    dirkalna steza circuito di gara
    jahalna steza pista equestre
    trim steza percorso vita, sentiero ginnico
    rib. ribja steza scala di monta
  • stotéro numer. inv.

    1. cento, (un) centinaio (di)

    2. pren. molti, innumerevoli:
    na travniku raste stotero rož nel prato crescono innumerevoli fiori
  • strašíti (-ím) imperf.

    1. spaventare; impaurire, intimorire; pren. ekst. esserci:
    strašiti otroke z bavbavom spaventare i bambini col babau
    strašiti vrabce z zračno puško scacciare i passeri col flobert
    strašiti z vojno terrorizzare con la minaccia della guerra
    v kotu je strašila stara skrinja in un angolo c'era un vecchio cassettone

    2. impers.
    na gradu straši nel castello ci sono gli spiriti
  • stróg (-a -o) adj.

    1. severo, rigoroso, austero:
    strog učitelj un maestro severo
    strog pogled sguardo severo

    2. (ki ne dovoljuje izjeme, odstopa) rigoroso, rigido; assoluto:
    strog predpis, zakon norma, legge rigorosa
    zahtevati strogo molčečnost pretendere un silenzio assoluto

    3. aspro, duro; inflessibile:
    stroga kritika critica aspra
    dejanje, ki zasluži najstrožjo kazen un'azione che merita la pena più dura

    4. rigoroso, irriducibile, accanito, stretto:
    strogi vegetarijanec vegano

    5. (ki se pojavlja v zelo izraziti obliki) severo, stretto:
    stroga doslednost, natančnost stretta coerenza, esattezza
    po strogi logiki a rigor di logica

    6. (oblikovno preprost) severo, austero:
    pohištvo je bilo strogo i mobili avevano un aspetto austero

    7. pren. di tomba:
    zavladala je stroga tišina si fece un silenzio di tomba
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    voj. biti v strogi pripravljenosti essere in stato di allerta
    stanovati v strogem središču mesta abitare in pieno centro
    v strogem pomenu besede nel vero senso, nel senso stretto della parola
    strog policijski nadzor piantonamento
    strog sodnik catone; iron. censore
  • stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
    betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
    obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
    strop sobe il cielo della stanza
    napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
    pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
    molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
    arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
    teh. nosilni strop soletta
    teh. obešeni strop soffittatura
    arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata
  • stvárnost (-i) f realtà, concretezza; oggettività, effettività:
    stvarnost in pojmovni svet realtà e mondo concettuale
    gospodarska, politična stvarnost la realtà economica, politica
    predmetna, subjektivna stvarnost realtà oggettiva, soggettiva
    zamisel bo kmalu postala stvarnost il progetto sta per farsi realtà
    opozarjati na stvarnost nasilja v svetu rilevare la concretezza, la presenza della violenza nel mondo
  • súnek (-nka) m

    1. colpo, cozzo, crollo, scossa, urto; fiz. impulso; šport. (pri dvigovanju uteži) strappo:
    elektr. električni sunek scossa elettrica
    sunek s kolenom ginocchiata
    sunek s komolcem gomitata, spunzone
    sunek s sulico, z bodalom, z nožem lanciata, pugnalata, coltellata
    sunek z ramenom spallata
    sunek z rogovi cornata, incornata
    potresni sunek scossa di terremoto
    sunek vetra colpo di vento, buffo, folata, ventata
    dobiti sunek v trebuh prendersi una stoccata nel ventre
    lov. milostni sunek colpo di grazia

    2. pren. (vojaška akcija) urto:
    odbiti sovražnikov sunek respingere l'urto nemico

    3. (nenadna spodbuda) spinta; impatto

    4. (nenadna kratkotrajna pojavitev) raffica; scatto
  • súniti (-em) | súvati (-am) perf., imperf.

    1. scuotere; dare un colpo, colpire; urtare:
    suniti z glavo scuotere la testa
    suniti z nožem dare una coltellata
    suniti s kolenom v trebuh dare una ginocchiata nel ventre
    suniti s čevljem v vrata dare un calcio alla porta

    2. tr. spingere, dare una spinta, uno spintone, respingere:
    suniti kozarec od sebe respingere il bicchiere
    suniti pijanca čez prag buttare fuori l'ubriacone

    3. bere (alcolici)

    4. pog. (suniti) grattare, sgraffignare, fregare:
    suniti komu denarnico sgraffignare a qcn. il portafoglio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. suniti kroglo dvajset metrov lanciare il peso 20 m
    pren. suniti delavca na cesto licenziare un operaio, gettare un operaio sul lastrico
    pren. suvati besede iz sebe parlare a scatti
    pren. veter suva v dolino il vento soffia nella valle a raffiche violente
  • sunkovíto adv. a scosse; di soprassalto:
    šport. branilec je sunkovito potegnil nasprotnega napadalca za majico il difensore strattonò l'attaccante avversario
    avt. ob silovitem trčenju ga je sunkovito vrglo iz avtomobila nel violento scontro fu catapultato dalla vettura
  • svét (-a -o)

    A) adj.

    1. rel. santo, sacro:
    Sveti Duh Spirito Santo
    sveta družina Sacra Famiglia
    Sveta dežela Terrasanta
    sveta pesem inno sacro
    sveta maša santa messa
    sveta podoba immagine sacra
    sveti oče il santo padre, il pontefice
    Sveti sedež la Santa Sede
    Sveto pismo Sacre Scritture
    sveto leto anno santo
    sveto olje olio santo
    sveto rešnje telo eucaristia
    Sveto rešnje telo (praznik) Corpus Domini

    2. (ki se časti kot božansko) sacro, santo:
    sveti skarabej scarabeo sacro (Scarabeus sacer)
    (indijska) sveta krava vacca sacra
    romati v sveto mesto andare in pellegrinaggio alla città santa

    3. pren. (ki ima za koga veliko vrednost) sacro:
    zakon jim je bil svet in nedotakljiv il matrimonio era per loro sacro e intoccabile

    4. (ki si prizadeva delati dobro) santo:
    bil je svet človek era un sant'uomo

    5. pren. (ki se pojavlja v veliki stopnji) santo, perfetto, beato, sacrosanto:
    sveti mir santa pace
    to je naša sveta dolžnost, pravica è il nostro sacrosanto dovere, diritto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    sveta podobica santino
    Sveti oficij Sant'Offizio
    rel. sveta vojna guerra santa
    inter. o sveta preproščina! o santa semplicità!
    videvati se na svete čase vedersi a ogni morte di papa
    šalj. kaj narediti ob svetem nikoli fare qcs. nel mese di mai
    popadla ga je sveta jeza montò su tutte le furie
    inter. sveta nebesa! santo cielo!
    med. svetega Vida ples il ballo di S. Vito
    hist. Sveta aliansa Santa Alleanza
    zool. sveti ibis ibis sacro (Threskiornis aethiopica)

    B) svéti (-a -o) m, f, n rel.
    Vsi sveti Ognissanti
    Najsvetejše il Santissimo
  • špíčast (-a -o) adj. pog. (koničast) appuntito, a punta; magro, dimagrito, scarno:
    špičast nos naso appuntito
    pren. špičast obraz volto dimagrito
    imeti špičasti jezik avere una lingua mordace
    biti špičast za jed fare lo schizzinoso nel mangiare
    star. špičasti robčki fazzoletti orlati di pizzo
  • štéditi (-im) imperf. (varčevati) risparmiare, fare risparmio, fare economia; lesinare:
    štediti pri hrani, obleki lesinare nel mangiare, nei vestiti
    štediti s papirjem fare risparmio di carta
    pren. ne štediti jezika non guardare in faccia a nessuno
    ne štediti s pohvalo largheggiare di lodi, di elogi
  • štéti (štéjem)

    A) imperf.

    1. contare; calcolare:
    šteti do deset contare fino a dieci
    šteti na prste contare sulle dita
    šteti denar contare i soldi

    2. essere di, fare, avere:
    njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
    mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

    3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
    pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

    4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
    kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
    k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
    šteti za considerare, ritenere
    tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
    abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
    predpis več ne šteje la norma non è più valida
    šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
    pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
    šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
    šteti dvajset let avere vent'anni
    šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
    šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
    drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
    pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

    B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

    C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
    šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
    šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
    v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
    šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati
  • štírideset (-ih) numer. quaranta:
    imeti kakih štirideset let essere sui quaranta
    Italija je stopila v vojno leta štirideset l'Ialia entrò in guerra nel '40
    štirideset tisoč quarantamila
    rel. štirideset dni quarantena; quaresima
    rel. postiti se štirideset dni fare la quaresima
    štirideset let quarantennio; quarant' anni
  • štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
    štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
    štirinajsto stoletje il trecento