Franja

ledenéti (-ím) imperf.

1. gelare, congelarsi, diventare ghiaccio, di ghiaccio:
cesta ledeni la strada sta gelando

2. pren. farsi freddo, gelido

3. pren. (čutiti velik strah) gelare:
ljudem je ledenela kri po žilah alla gente gelava il sangue nelle vene

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

made [méid]

1. preteklik & pretekli deležnik od to make 2

2. pridevnik
(umetno) narejen; izmišljen; gotov, ki je uspel; izučen (vojak); (dobro) grajen (človek)
pogovorno določen, mišljen

made dish iz več pridatkov narejena jed
made gravy umetno narejena mesna omaka
made road utrjena cesta
English-made narejeno v Angliji
made of wood lesen
made from narejen iz česa
a made story izmišljena zgodba
a made man človek, ki je uspel
a well-made man dobro grajen človek
it is made for this purpose mišljeno je za ta namen

magistrálen magistral; principal

magistralno zdravilo médicament magistral
magistralna cesta route ženski spol à grand trafic

makadám macadam moški spol

makadamska cesta route empierrée (ali macadamisée)

makadamsk|i (-a, -o)
makadamska cesta die Staubstraße
makadamsko cestišče die Makadamdecke

marine¹ [mərí:n] pridevnik
morski, pomorski; ladijski, mornariški

marine affairs pomorstvo
ameriško Marine Corps mornariška pehota
marine court pomorsko sodišče
marine drive cesta ob morju
marine engineering gradnja ladijskih strojev
marine insurance pomorsko zavarovanje
marine stores trgovina s starimi ladijskimi predmeti
marine painter marinist, slikar morskih motivov

merienda ženski spol (popoldanska) malica, mala južina; figurativno grba

cesta de merienda košarica z jestvinami

mīlitāris -e, adv. mīlitāriter (mīles) vojaški, bojevniški, vojni, bojni: Ca. ap. Gell., Col., Suet., Tert. idr., licentia, ornatus, tribunus, signa Ci., mos L., equus S. ali equi N. bojni, scuta T., arma S. orožje redne vojske, gradus Pl. korak, pueri Pl. vojaški (častniški) sinovi, sinovi vojakov (častnikov), genus L. vojaki, vir (homo, iuvenis) L. v vojni izkušen (izurjen) mož (mlad mož), izvrsten (vrl) vojak ali bojevnik, homines militares S., Daunias H. bojevita, res militaris C. vojaštvo, vojne (vojaške) zadeve, aetas T. vojaščini zavezana, vojaški službi podvržena starost (od 17. do 46. leta), via T. vojna ali velika cesta, herba Plin. za rane dobra, ranam blagodejna (najbrž = millefolium), funere militari humari N. z vojaškimi častmi, militariter gravis oratio L., militariter loqui T. po vojaško = kratko in jedrnato, tecta sibi militariter aedificare L., exornatus armatusque militariter Ap.; subst. mīlitārēs -ium, m vojaki, bojevniki: periti Cu., T., Q. — Soobl. mīlitārius 3: quin hinc metimur gradibus militariis? Pl.

milky [mílki] pridevnik
mlečen, mlečno bel
mineralogija moten
figurativno blag, nežen, krotek

astronomija Milky Way Galaksija, rimska cesta

mléčen milk(-), milky; lacteal, lactiferous, arhaično lacteous; kemija lactic; made with milk, containing milk

mléčna dieta milk diet
Mlečna (= Rimska cesta) astronomija Milky Way, Galaxy
mléčno bel milk-white
mléčna hrana milk food
mléčna kislina kemija lactic acid
sol mléčne kisline lactate
mléčna kaša milky porridge, arhaično milk pap, (s kruhom) bread and milk, narečno pobs
mléčna kava coffee with milk, café au lait
mléčni kruhek French roll, (z rozinami) currant bun
mléčna kuhinja kitchen serving milk dishes
mléčna kura medicina milk cure
mléčna restavracija milk bar
mléčni riž milk rice, rice boiled in milk
mléčna sestra foster sister
mléčni brat foster brother
mléčni proizvodi dairy produce (ali products pl)
mléčni sladkor lactose, milk sugar
mléčno steklo frost-glass, (brušeno) frosted glass
mléčni zob milk tooth
mléčno zobovje set of milk teeth
mléčna žleza mammary (ali lacteal) gland
predpisati mléčno dieto to put someone on a milk diet

mléčen lechoso; lácteo ; (steklo) opalino ; bot lactescente

mlečni proizvodi productos m pl lácteos
mlečna kaša papilla f lacteada
mlečna kava café m con leche
mlečna čokolada chocolate m con leche
mlečna jed lacticinio m
mlečna juha sopa f de leche
mlečna kislina ácido m láctico
mlečna krava vaca f lechera
mlečni riž arroz m con leche
mlečni sladkor lactosa f, azúcar m de leche
mlečni sok (bot) jugo m lácteo
mlečni zob diente m de leche
mlečni zobje dentadura f de leche
mlečna žleza (anat) glándula f mamaria
mlečno steklo vidrio m opalino
mlečna industrija industria f lechera
mlečna cesta (astr) Vía f Láctea
delati mlečno kuro (med) seguir un régimen lácteo

mlȉječan -čna -o (ijek.) mlečen, ki ima mleko: -a krava krava mlekarica; -a kiselina mlečna kislina; Mliječni put = Mliječna staza Rimska cesta; -i šećer mlečni sladkor; gl. tudi mlječan

móker (-kra -o)

A) adj.

1. bagnato:
mokra cesta strada bagnata
mokra obleka abito bagnato
moker kakor miš, do kože bagnato fino all'osso, bagnato fradicio
moker omet intonaco fresco
mokro čelo fronte madida di sudore
mokro oko occhio bagnato di pianto

2. umido:
moker svet terreno umido, landa umida

3. pren. piovoso:
moker april aprile piovoso

4. teh. a umido:
mokri tisk stampa a umido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pog. je še moker pod nosom, za ušesi puzza ancora di latte
držati se kakor mokra kura starsene come un pulcino bagnato
mokra barva vernice fresca
kem. mokra destilacija distillazione frazionata
teh. mokra montaža montaggio a umido
obrt. mokra roba stoviglie, ceramiche
elektr. mokri člen elemento galvanico liquido
alp. mokri plaz lavina di neve umida
adm. mokri žig timbro a inchiostro
kozm. mokro britje rasatura a umido

B) mókri (-a -o) m, f, n
na mokrem sedeti sedere sul bagnato
iz mokrega so se dvigale megle dall'acquitrino saliva la nebbia
potovati po suhem in po mokrem viaggiare per terra e per mare

monumentum in monimentum -ī, n (monēre)

1. spominek: Pl., laudis Ci., amoris V., monumento ut esset L., tuae clementiae monumenta Ci., nec sibi quidquam monumenti causā reservavit Ci., Saguntos fidei erga Romanos … triste monimentum Fl. zgled.

2. occ.
a) spomenik, pomnik, spominsko znamenje (o kipih, zaobljubnih darovih, svetiščih, poslopjih idr.): monumenta Africani Ci. kipi, duodecim arae … monumentum expeditionis suae Cu., monumenta ex fano Herculis C. zaobljubni darovi, m. Marii Ci. svetišče, ki ga je dal zgraditi Marij, basilica Pauli, Aemilia monumenta T. spomenik Emilijev, monumenta Pompei T. Pompejevo gledališče, senatūs Ci. ep. hiša, ki jo je Ciceronu zgradil senat, monumenta maiorum (sc. Clodii) Ci. (Pro Mil.) Apijeva cesta; toda maiorum monumenta Cu. zmagoslavna znamenja, trofeje, monumentum istius crudelitatis Ci. mučilni križ.
b) nagrobni spomenik, nagrobnik, grob, (družinska) grobnica: Ci., H., Scipionum L., sepulcri monumento donatus est N., sepultus est in monumento avunculi N.
c) razpoznavno znamenje (kak prstan ipd.): Ter.
d) metaf. pl. pisani spomeniki, listine, (uradni) spisi: commentarii pontificum aliaque monumenta publica privataque L., monumenta rerum gestarum Ci. zgodovinske knjige, annalium Ci. zgodovinski letopisi, medicorum Plin., commendari monumentis alicuius Ci. po spominskih knjigah (zapiskih), monumenta orationum L. v listinah hranjeni, še ohranjeni govori.

morilec samostalnik
1. (storilec umora) ▸ gyilkosPovezane iztočnice: množični morilec, serijski morilec

2. (vzrok smrti) ▸ gyilkos
Cesta je najpogostejši morilec mladih moških, starih med 25 in 44 let. ▸ Az utak a 24 és 44 év közti fiatal férfiak leggyakoribb gyilkosai.
Malarija je največji morilec otrok na svetu. ▸ A malária a legnagyobb gyerekgyilkos a világon.

morsk|i¹ [ô] (-a, -o) marin; živalstvo, zoologija meerbewohnend; Meer(es)-, See- (usedline množina Meeresablagerungen množina, bog der Meeresgott, pesek der Seesand, ptič der Seeflieger, ribolov die Seefischerei, sesalec das Meeressäugetier, zaliv die Meeresbucht, zrak die Meeresluft, Seeluft, pošast das Seeungeheuer, alga die Meeresalge, boginja die Meergöttin, cesta die Meeresstraße, hidrografija die Meereskunde, karta Meereskarte, klima das Meeresklima, vojska mina die Seemine, pošast das Meerungeheuer, površina die Meeresoberfläche, rastlinstvo die Meeresflora, živalstvo die Meeresfauna)
morsko zelen meergrün, seegrün

Mulvius 3 Múlvij(ev), ime rim. rodu: Val. Max.; od tod Mulvius (-iī) pons Múlvijev (múlvijski) most čez Tibero, 2,5 km severno od Rima (zdaj Ponte Molle), preko tega mosta je vodila Flaminijeva cesta v Etrurijo: Ci., S.; isti most M. agger: Stat. — Od tod adj. Mulviānus 3 Múlvijev, múlvijski: controversia Ci. ep., strutheis cotonea insita suum genus fecere Mulvianum Plin.

nadáljnji (-a -e) adj.

1. ulteriore; prossimo, seguente:
omejiti nadaljnje naraščanje cen limitare un ulteriore aumento dei prezzi

2.
vsak nadaljnji, vsi nadaljnji il seguente, il rimanente; i seguenti, i rimanenti
prvi obrok je 15.000 tolarjev, vsak nadaljnji je 10.000 la prima rata è di 15.000 talleri, le rimanenti 10.000
cesta je do nadaljnjega zaprta la strada è chiusa al traffico fino a ulteriore avviso

naselj|e [é] srednji spol (-a …) die Siedlung, die Ortschaft, (kompleks) die Anlage, stanovanjsko: die Wohnanlage; (barakarsko Barackensiedlung, vrstnih hiš Reihenhaussiedlung, počitniško Urlaubersiedlung, Feriensiedlung, geografija razsuto Streusiedlung, tovarniško Fabriksiedlung)
spalno naselje die Schlafstadt
vrtičkarsko naselje die Laubenkolonie
oblika naselja die Siedlungsform
… naselja Orts-
(konec das Ortsende, tabla die Ortstafel, območje das Ortsgebiet, rob der Ortsrand, središče der Ortskern, zunanja podoba das Ortsbild)
vojska boj v naselju das Ortsgefecht
zunaj naselja außerhalb der Siedlung, im Freiland, graditi: ironično auf der grünen Wiese
cesta zunaj naselja die Freilandstraße