Franja

zdéti se sembler, paraître, avoir l'air de

kakor se zdi à ce qu'il semble (ali paraît)
kakor se vam zdi à votre idée (ali gré, guise), comme bon vous semble
zdi se, da on dirait (ali il semble) que (+ ind.)
zdi se, da ga je strah il semble avoir peur, on dirait qu'il a peur, il a l'air d'avoir peur
samo tako se zdi ce n'est qu'une apparence (ali un trompe-l'œil)
znan se mi zdi il me semble que je le connais
kaj se vam zdi? quel est votre avis?

zdéti se to seem; to appear; to look (like); to have the air (of)

zdi se mi it seems to me
zdi se (kazno je, kaže) it seems, it would seem
to se mi zdi zelo čudno I find that very strange
naj se zdi še tako čudno, nenavadno strange as it may appear
tako se zdi (tako je videti) so it seems
kot se vse zdi as it seems, to all appearances
kot se zdi (kot je videti) apparently, seemingly
zdi se, da bo deževalo it looks like rain
zdi se mi znan I think I know him
zdi se, da je bolan he seems to be ill
zdi se, da pomoč ni potrebna it seems there is no need of help
ni se mi zdel posebno inteligenten he did not strike me as being particularly intelligent
meni se zdi (= jaz mislim) I think, in my opinion
kakor se ti zdi primerno as you think proper (ali fit)
zdi se, da jaz (ti, mi... itd.) I (you, we... etc) seem to...
zdi se, da to verjamete (verjamejo) you seem (they seem) to believe it
zdi se, da tega ne more zanikati it seems that he cannot deny it
zdi se, da jabolka tu ne rastejo apples do not seem to grow here
ta vest se zdi resnična this news rings true

αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.

ἀλλό-γνωτος (γιγνώσκω) ep. drugim znan, nam tuj, neznan.

ἀνάπυστος 2 ep. ion. očit, jasen, obče znan.

ἀοίδιμος 2 ion. ep. opevan 1. (po pesmih) znan, slaven. 2. zloglasen.

ἀρί-γνωτος 2 in 3 (γιγνώσκω) ep. zelo poznaten, lahko poznaten, dobro (povsod) znan, zloglasen.

ἀρί-σημος 2 (σῆμα) zelo očiten, razločen, (vobče) znan, slaven.

ἄ-σημος 2 (σῆμα) 1. brez znamenja (znaka); χρυσός nekovan. 2. ion. poet. nejasen, nerazumen, nerazločen, nepoznaten. 3. neslaven, ne(po)znan NT.

ἀ-φανής 2 (φαίνομαι) 1. nepoznan, neslaven, neugleden, neznamenit. 2. neviden, negotov, nevidljiv, skrit NT, negotov ἐλπίς, skriven, nejasen, temen, neopažen; λόγος nedokazan, neopravičen; subst. τὸ ἀφανές negotovost, ἀφανής εἰμι ποιῶν τι storim kaj neopažen, ἀφανὴς γίγνομαι izginem, izgubim se, οἱ ἀφανεῖς izgubljeni, ἐν ἀφανεῖ κεῖται negotovo je, χάσμα podzemeljski; οὐκ ἀφανές jasen, javen, znan. – adv. ἀφανῶς, ἐν τῷ ἀφανεῖ, ἐκ τοῦ ἀφανοῦς skrivaj, neopaženo, οὐκ ἀφανῶς μάχομαι borim se hrabro.

βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.

γνώριμος 2 in 3 (γνῶναι) 1. (po)znan, očiten, sprijaznjen, ugleden, znamenit, odličen; subst. ὁ znanec, prijatelj; οἱ odličniki, imenitniki, plemenitaši. 2. poznaten, umljiv.

γνωστός 3 in 2 (γνῶναι) 1. znan; subst. ὁ znanec. 2. poet. kdor se lahko spozna, poznaten, razumljiv; τὸ γνωστὸν τοῦ θεοῦ kar se more o Bogu spoznati NT.

γνωτός 3 in 2 ep. in poet. (γνῶναι) 1. poznan, znan, soroden; subst. sorodnik, brat, sestra. 2. poznaten, razumljiv.

δημώδης 2 (δῆμος, εἶδος) naroden, splošno znan, preprost, navaden.

δια-βοάω 1. glasno kričim; διεβόων κατὰ σφᾶς αὐτούς kričali so vse vprek; med. kričim na vse grlo. 2. glasno oznanjam, slavim, poveličujem; pass. sem (postanem) znan ali slaven πρός τινα.

ἔκπυστος 2 (ἐκ-πυνθάνομαι) znan, razglašen, ἔκπυστος γίγνομαι moj prihod se razglasi.

ἔλλεσχος 2 (λέσχη) po vsem svetu znan; o komer vsi govore.

ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.

ἐξ-ικνέομαι d. m. 1. pridem, dospem kam, dosežem kaj τί, πρός τι, τινά; τόξευμα zadene, nese, doseže, τινός koga, ἐπὶ βραχύ ne daleč, ἐπὶ πλεῖστον najdalje segam (o očeh); ὅσον ἦν ἐξικέσθαι ἀκοῇ kolikor sem mogel izvedeti. 2. dosegam koga, πρὸς τὸν ἄεθλον kos sem komu v boju; ἐπὶ πᾶν τῷ ὀνόματι povsod sem znan, ἔργῳ οὐδὲ τἀναγκαῖα izvršim. 3. zadostujem, dostajam χρήματα.