Franja

Zadetki iskanja

  • modn|i [ó] (-a, -o) Mode-, Moden- (artikli Modewaren množina, izraz der Modeausdruck, kreator der Modeschöpfer, nakit der Modeschmuck, ples der Modetanz, poklic der Modeberuf, salon der Modesalon, trend der Modetrend, zdravnik der Modearzt, barva die Modefarbe, beseda das Modewort, hiša das Modehaus, kreacija die Modeschöpfung, linija die Modelinie, norost die Modetorheit, smer die Moderichtung)
  • morfin samostalnik
    farmacija (protibolečinsko zdravilo) ▸ morfium, morfin
    vsebovati morfin ▸ morfiumot tartalmaz
    izdelovati morfin ▸ morfiumot előállít
    odmerek morfina ▸ morfiumadag
    injekcija morfina ▸ morfiuminjekció
    Morfin je najmočnejši analgetik ali sredstvo proti bolečinam. ▸ A morfium a legerősebb fájdalomcsillapító.
    Morfin se v medicini uporablja kot sredstvo za lajšanje hudih akutnih in kroničnih bolečin. ▸ A morfiumot az orvostudományban súlyos akut és krónikus fájdalmak enyhítésére használják.
    Če bolnik morfinov ne more zaužiti, jih zdravnik predpiše v stalni podkožni infuziji. ▸ Ha a beteg nem képes lenyelni a morfiumot, az orvos tartósan szubkután infúzió formájában írja fel.
    Sopomenke: morfij
  • mort, e [mɔr, t] adjectif mrtev; (mesto) kot izumrl; (del telesa) odmrl, neobčutljiv; (les) suh; (barva) moten, brez sijaja; masculin, féminin mrtvec, umrli, -a, pokojnik, -ica

    mort masculin vivant živ mrlič, oseba, ki je obsojena, da umre, obsojena na smrt
    mort masculin civil oseba brez državljanskih (častnih) pravic
    bois masculin mort suhljad
    angle masculin, espace masculin mort (militaire) mrtvi kot, mrtvi prostor
    chair féminin morte divje meso
    eau féminin morte stoječa voda
    Fête féminin, Jour masculin des morts (religion) praznik vernih duš (2. novembra)
    feuille féminin morte suh list
    ivre mort, mort ivre pijan ko mavra
    langue féminin morte mrtev jezik
    la mer Morte Mrtvo morje
    médecin masculin des morts (familier) sodni zdravnik
    messe féminin des morts (religion) maša zadušnica
    monument masculin aux morts de la guerre spomenik padlim v vojni
    nature féminin morte tihožitje (umetnost)
    point masculin mort (technique, figuré) mrtva točka
    temps masculin mort (radio) odmor v oddaji; čas brez dejavnosti
    tête féminin de mort mrtvaška glava
    ne pas y aller de main morte močnó udariti, napasti; pretiravati
    l'accident a fait deux morts et trois blessés v nesreči sta bila dva mrtva in trije ranjeni
    être mort pour quelqu'un ne več eksistirati za koga
    être plus mort que vif biti bolj mrtev kot živ (od strahu)
    faire le mort narediti, delati se mrtvega; ne dati nobenega znaka življenja od sebe
    rester lettre morte ostati brez učinka
    tomber (raide) mort mrtev se zgruditi
    morte la bête, mort le venin (proverbe) mrtev pes ne grize več
  • Mūsa2 -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.
  • napréj

    A) adv.

    1. avanti, in avanti, innanzi:
    nagniti se naprej chinarsi avanti
    stopiti naprej fare un passo avanti
    pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.

    2. prima, in anticipo:
    del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo

    3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
    obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
    države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi

    4. iti, priti naprej pog. progredire:
    znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente

    5.
    od danes naprej da oggi in poi
    od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
    dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
    prodati naprej rivendere
    take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
    žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
    ura gre naprej l'orologio anticipa
    misliti naprej guardare, pensare al futuro
    kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
    pog. nesti naprej denunciare; soffiare
    muz. peti naprej cantare il canto principale
    pomagati si naprej arrangiarsi
    zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
    ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
    storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
    pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
    in tako naprej e così via

    B) inter. avanti:
    'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
    voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
    polit. Naprej Italija Forza Italia
  • nekajléten (-tna -o) adj. di vari anni, pluriennale:
    splošni zdravnik z nekajletno prakso medico generico con stage pluriennale
  • nezavestni samostalnik
    (nezavestna oseba) ▸ eszméletlen, ájult
    Čeprav so vzroki nezavesti različni, je nudenje prve pomoči enako – nezavestnega položimo v stabilen bočni položaj in sprostimo dihalno pot. ▸ Bár az eszméletvesztés okai különbözőek, az elsősegélynyújtás ugyanaz: az eszméletlen személyt stabil oldalfekvésbe kell helyezni és fel kell szabadítani a légutakat.
    Nezavestnemu so pomagali reševalci in ga zaradi hude poškodbe glave odpeljali v jeseniško bolnišnico. ▸ Az eszméletlen férfin a mentősök segítettek, és súlyos fejsérüléssel a jesenicei kórházba szállították.
    Nezavestnemu je prvo pomoč najprej nudil zdravnik, nato pa so ga odpeljali v bolnišnico. ▸ Az eszméletlen személyt először az orvos részesítette elsősegélyben, majd kórházba szállították.
  • neznán (-a -o)

    A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
    neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
    srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
    neznani leteči predmet UFO

    B) neznáno (-ega) n ignoto:
    bati se neznanega temere l'ignoto
    šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto
  • Nīcander -drī, m (Νίκανδρος) Nikánder, pesnik, slovničar in zdravnik iz Kolofona (okrog l. 160 do 140): Ci., Macr.
  • Nīcēratus -ī, m (Νικήρατος) Nikêrat, gr. moško ime

    1. gr. ulivalec kipov: Plin.

    2. gr. zdravnik za časa Avgusta: Plin.

    3. oseba v komediji: Ter.
  • Nīcō(n) -ōnis, m (Νίκων) Níkon

    1. neki zdravnik: Ci. ep.

    2. N. Perkon (Perco) iz Tarenta, nasprotnik Rimljanov; l. 213—212 je poskrbel, da je Tarent prišel v roke Hanibalu, se l. 210 boril proti Rimljanom na morju in padel l. 209 v Tarentu: L.

    3. vodja gusarjev, ki ga je l. 78 premagal Publij Servilij Vatija Izavrski: Ci.
  • nos1 [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
    dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
    … nosu Nasen-
    (dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
    vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
    dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
    imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
    imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
    vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
    visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
    vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
    vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
    poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

    iz nosu aus der Nase
    iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
    krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
    figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

    izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

    do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

    na vrat na nos Hals über Kopf
    prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

    dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
    ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

    po nosu auf die Nase
    dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
    dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
    po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
    vrtati po nosu in der Nase bohren

    pod nos unter die Nase
    dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
    moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

    pod nosom unter der Nase
    obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

    pred nos vor die Nase

    pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

    skozi nos durch die Nase
    dihanje skozi nos die Nasenatmung

    v nos in die Nase
    iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
    za nos:
    medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
    zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
    potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
    vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
    pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

    za nosom der Nase nach
    za dolžino nosu um eine Nasenlänge

    z nosom mit der Nase
    pozdrav z nosom der Nasengruß
    z dolgim nosom mit langer Nase
    z rdečim nosom rotnasig
    z zavihanim nosom naserümpfend
  • notránji interior, internal; inner; inward; inside; intestine, intrinsic

    notránji arhitekt (arhitektura) interior decorator (design)
    notránji kót geometrija interior angle
    notránje ministrstvo Home Office, ZDA Department of the Interior
    notránje zadeve politika internal affairs pl
    notránji organi anatomija internal organs pl, pogovorno innards pl
    notránja poškodba internal injury
    notránje posojilo internal loan
    notránji premer inside diameter
    notránja proga šport inner lane (oziroma track)
    notránja stran inner side
    notránja trgovina internal trade
    notránje uho anatomija inner ear
    zdravnik za notránje bolezni specialist in internal diseases, ZDA internist
    notránji žep inside pocket
    notránje (državljanske) vojne civil (ali internal) wars pl
    notránja (prava) vrednost kovanca intrinsic value of a coin
    najnotranji the inmost
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • občínski (-a -o) adj. comunale, del comune, municipale:
    občinska hiša palazzo comunale, municipio
    občinska skupščina assemblea comunale
    občinska oblast municipalità
    občinski svet consiglio comunale
    občinska uprava amministrazione comunale
    občinski davki imposte comunali
    pog. občinski mož assessore comunale; impiegato comunale
    občinski sluga messo comunale
    občinski tajnik segretario del Comune, comunale
    občinski pesjak stabulario
    občinski zdravnik medico condotto
  • obiskováti to visit, to call on, to pay visits, to pay calls

    obiskováti gledališče to be a (frequent) theatregoer
    obiskováti šolo to attend school
    moj sin obiskuje univerzo my son is at the university
    zdravnik obiskuje bolnike the doctor is out on his rounds (ali is visiting his patients)
    malo obiskovan kraj an outof-the-way place
    zelo obiskovan kraj a very popular resort
  • obráten contraire, inverse; d'exploitation, de service

    z obratno pošto par retour du courrier
    obratni kapital fonds moški spol de roulement, capital moški spol d'exploitation
    obratni stroški frais moški spol množine d'exploitation
    v obratni smeri en sens moški spol inverse
    v obratnem razmerju en proportion ženski spol inverse
    obratni zdravnik médecin moški spol d'entreprise
    obratna nezgoda accident moški spol du travail
    v obratnem primeru en cas moški spol contraire
    obratni besedni red (gramatikalno) l'ordre moški spol inverse des mots
  • obráten de servicio, de explotación, de producción; invertido, vuelto, contrario, puesto al revés

    z obratno pošto a vuelta de correo
    v obratni smeri en sentido inverso (ali contrario)
    v obratnem razmerju en proporción inversa
    obratni direktor (vodja) director m gerente (jefe m de servicio ali de explotación ali técnico)
    obratni inženir ingeniero m (industrial); jefe m de servicio
    obratni kapital capital m de explotación
    obratna omejitev restricción f de servicio
    obratni stroški gastos m pl de servicio (ali de explotación ali de producción)
    obratni zdravnik médico m de empresa
  • obratn|i2 (-a, -o) betrieblich, werkeigen, Betriebs-, Werks- (kapital das Betriebskapital, inženir der Betriebsingenieur, objekt das Betriebsgebäude, zdravnik der Betriebsarzt, Werkarzt, kuhinja die Betriebskantine, die Werkküche, psihologija Betriebspsychologie, sociologija die Betriebssoziologie, knjigovodstvo die Betriebsbuchhaltung, premoženje das Betriebsvermögen)
  • očésen (of the) eye

    očésna bolezen disease of the eyes
    bolnišnica za očésne bolezni eye hospital
    očésna jamica eye socket, socket of the eye, orbit of the eye
    očésne kapljice eye drops, eye lotion
    očésna kopel eye bath
    očésno mazilo eye ointment
    očésna napaka visual error
    očésna operacija eye operation, operation on the eye
    očésna utrujenost eye strain
    očésno vnetje inflammation of the eye, ophthalmia
    očésno zdravilo ophthalmic remedy
    očésni zdravnik ophthalmologitst, eye specialist, oculist