Franja

dôbro adv.

1. bene:
dobro zaslužiti guadagnare bene
dobro (srečno, uspešno)
končati se finire bene
dobro nositi se (biti trpežen) portarsi bene
dobro (toplo)
obleči se vestirsi bene
dobro (drago)
prodati vendere bene, caro
dobro videti, slišati vedere, sentire bene
dobro (v izobilju, lagodno)
živeti vivere bene

2. (izraža temeljitost dejanja) bene:
dobro očistiti pulire bene
dobro (močno, trdno)
pritrditi fissare bene
dobro (varno)
shraniti conservare bene
iz dobro poučenih virov se je zvedelo da fonti bene informate si è saputo
(kot podkrepitev) dobro veš, da ne morem lo sai bene che non mi è possibile

3. (poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja) appena:
zbudili so ga, ko je komaj dobro zaspal lo svegliarono che s'era appena addormentato

4. v povedni rabi za izražanje:
a) primernosti, koristnosti bene:
dobro bi se bilo posvetovati še z drugimi sarebbe bene consigliarsi anche con gli altri
b) dobro bi ... za izražanje želje, trditve bene:
dobro bi bilo manj govoriti, pa več delati sarebbe bene parlare di meno e fare di più
c) za izražanje precejšnje zadovoljnosti okoliščin bene:
pri vas je zdaj dobro, ne morete se pritoževati adesso state bene, non avete di che lamentarvi

5. eliptično za izražanje zadovoljstva, presenečenja nad čim meno male:
dobro, da ni zamudil meno male che non abbia fatto tardi
še dobro, da ga poslušajo meno male lo ascoltano

6. v medmetni rabi za izražanje privolitve, pritrjevanja, nevoljnega sprijaznenja bene:
dobro, pa naj bo po tvojem bene, sia come vuoi tu
dobro, zdaj vidim, kaj je v stvari bene, adesso vedo come stanno le cose
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dobro deti fare bene; far piacere
dobro se goditi stare bene
dobro se počutiti stare bene, sentirsi bene; ekst. trovarsi bene
biti dobro podkovan v čem essere ferrato in qcs.
biti dobro zapisan pri kom godere di una buona riputazione presso qcn.
pren. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

Donūsa -ae, f (Δονοῦσσα) Donusa, otoček v Egejskem morju vzhodno od Naksa (zdaj Dhenúsa): V., T.

dosti² [ô]

1. (dovolj) genug; (zadosti) genügend
biti dosti (zadoščati) reichen

2. (čez glavo:)
imeti dosti česa/koga: (einer Sache/jemandes) überdrüssig sein, (von einer Sache/von jemandem) die Nase voll haben, česa: zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
Zdaj imam pa dosti! Mir reicht's!/Jetzt reicht's mir!
Dosti! Genug!, Sense!

dražbar samostalnik
1. (voditelj dražbe) ▸ árverésvezető, kikiáltó
Sopomenke: dražitelj, dražilec

2. (podjetje, ki organizira dražbe) ▸ aukciósház
Kristalni vrček, ki so ga pred nekaj meseci ocenili na približno 200 evrov, so zdaj pri dražbarju Christie's prodali za štiri milijone evrov! ▸ A kristálykancsó, amelyet néhány hónapja 200 euróra becsültek, a Christie's aukciósház árverésén most négymillió euróért kelt el!

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

drobiž moški spol (-a …) das Kleingeld, ki ga vrnejo pri blagajni: das Wechselgeld
blagajna za drobiž die Wechselkasse
imeti drobiž es passend haben
figurativno zdaj pa ima iz groša/krajcarja drobiž das war ein [Schuß] Schuss nach hinten/jetzt kam er vom Regen in die Traufe

Druentia -ae, m Druencija, reka v Narbonski Galiji (zdaj Durance): L., Sil., Aus., Amm.

drugače

1. anders (misliti anders denken), anders-, Anders- (misleč [andersdenkend] anders denkend, misleči der Andersdenkende, govoreč/drugega jezika anderssprachig)
kako drugače anderswie
drugače kot anders als, zum Unterschied von

2. (na drug način) auf eine andere Weise
kako drugače auf andere Weise
drugače gledati na kaj eine andere Anschauung haben

3.
drugače, kot je običajno entgegen der Gepflogenheit
tako ali drugače so oder so
enkrat tako, drugič drugače bald so, bald so
ne znati drugače es nicht besser wissen

4. (pre-) um- (razporediti umräumen, uglasiti umstimmen, uvrstiti umstufen, naučiti se umlernen, začeti misliti umdenken)

5. (sicer) anderenfalls, andernfalls, sonst
kako drugače [sonstwie] sonst wie
drugače si v redu? sonst geht's dir gut?

6.
zdaj/odslej bo drugače das wird sich ändern

drugáče adv. altrimenti, diversamente, in altro modo, se no:
zdaj se vse drugače živi kot včasih oggi si vive diversamente che ai miei tempi
tako je in nič drugače le cose stanno così, punto e basta
pojdi, drugače jih dobiš vattene, se no le prendi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
z njim je drugače, njega ne marajo con lui è un'altra cosa, lui non lo vogliono
drugače povedano in altre parole
to boš plačal, tako ali drugače la pagherai in un modo o nell'altro

drugáčen (-čna -o) adj. altro, diverso:
pričakoval sem drugačen odgovor mi aspettavo un'altra risposta
stanje je zdaj drugačno la situazione è oggi diversa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti, postati drugačnih misli cambiare idea
ne biti všeč ne v takšni ne v drugačni obliki non piacere affatto
pren. ubrati drugačne strune cambiare musica, voltar disco

Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.

Duranius -iī, m Duranij, galska reka (zdaj Dordogne): Aus., Sid.

Durius -iī, m (Δούριος) Durij, ena glavnih rek v Hispaniji, (zdaj Duero): Mel., Plin., Sil. — Soobl. Duria -ae, m Durija: Ci.

Dūrocortorum -ī, n Durokortor, glav. mesto Remcev v belgijski Galiji, pozneje Rēmī (zdaj Reims): Ci.

dvojnica samostalnik
1. (podobna ženska) ▸ hasonmás
Nekoč sem bila na nekem sprejemu z dvojnico princese Diane. ▸ Egyszer egy fogadáson voltam Diana hercegnő hasonmásával.

2. (v filmih) ▸ dublőrŠe vedno v vseh akcijskih prizorih noče dvojnice. ▸ Még mindig nem hajlandó minden akciójelenetben dublőrt használni.
Zdaj imam za nekatere prizore dvojnico, šele po okrevanju bomo posneli akcijske prizore. ▸ Néhány jelenethez már van dublőröm, az akciójeleneteket pedig a felépülésem után fogjuk leforgatni.

3. (o lutki) ▸ hasonmás
Prelepa pevka je v hiši voščenih lutk Madame Tussauds v Londonu predstavila svojo dvojnico. ▸ A gyönyörű énekesnő a londoni Madame Tussauds-ban mutatta be hasonmását.

4. (podobna stvar) ▸ hasonmás
Omenjeno knjigo odlikujejo nazorne in natančne barvne ilustracije ter primerjalno opisane užitne gobe in njihove neužitne in strupene dvojnice. ▸ A könyv szemléletes és részletes színes illusztrációkat tartalmaz, valamint az ehető gombák, illetve nem ehető és mérgező hasonmásaikat hasonlítja össze leírásokban.

5. jezikoslovje (o besedi) ▸ pár, két forma, alakpárTudi slovarji angleščine kdaj navajajo dvojnice za angleško in ameriško izgovarjavo. ▸ Az angol szótárak néha feltüntetik az angol és az amerikai kiejtés két formáját.

6. astronomija (sistem dveh zvezd) ▸ kettőscsillag
Večina zvezdnih sistemov v vesolju je namreč dvojnic (dve zvezdi), zaradi česar naše samotno Sonce deluje nekam nenavadno. ▸ Az világegyetemben a legtöbb csillagrendszer kettőscsillag-rendszerű (két csillag), ezért magányos Napunk kissé szokatlan jelenség.
Sopomenke: dvojna zvezda, dvozvezdje

Dyrr(h)achium in Durrachium -iī, n (Δυῤῥάχιον) Dirahij, Durahij, mesto v grški Iliriji, prej Epidamnus (Ἐπίδαμνος, zdaj Durrës, Drač). Iz durahijskega pristanišča so starodavniki potovali v Brundizij: Ci. ep., C., L. idr. — Od tod subst. Dyrr(h)achīnī -ōrum, m (Δυῤῥαχηνοί) Dirahijci, preb. Dirahija: Paul. (Dig.).

Eborācum -ī, n Eborak, glav. mesto Brigantov v Britaniji (zdaj York): Eutr.

Ebusus (Ebusos) -ī Ebuz,

1. fem. večji Pitiuški otok pri Hispaniji (zdaj Ibiza): L., Plin., Sil. Od tod adj. Ebusitānus 3 ebuški: humus Mel., terra Plin.

2. masc. ime Trojanca: V.