Franja

kanonik samostalnik
religija (škofov svetovalec) ▸ kanonokPovezane iztočnice: stolni kanonik

kapitelj samostalnik
religija (zbor kanonikov) ▸ káptalanPovezane iztočnice: kolegiatni kapitelj, stolni kapitelj

kardinal samostalnik
1. (cerkveni dostojanstvenik) ▸ bíboros, kardinálisDo papeža v teh kriznih dneh ne morejo niti nekateri najpomembnejši kardinali. ▸ Még a legfontosabb bíborosok némelyike sem tudja elérni a pápát ezekben a válságos napokban.

2. (ptica) ▸ kardinálispinty
Kardinal se pari v gosti podrasti, njegovo gnezdo pa je dokaj neurejena čaša iz vejic in trave. ▸ A kardinálispinty a sűrű aljnövényzetben párosodik, a fészke viszonylag rendezetlen, apró ágakból és fűszálakból készült kehely.
Povezane iztočnice: rdeči kardinal

kardinálski (-a -o) adj. rel. cardinalizio, dei cardinali; pejor. cardinalesco:
kardinalski klobuk cappello cardinalizio, galero
dobiti kardinalski klobuk indossare la porpora, ricevere il cappello cardinalizio
kardinalski zbor collegio dei cardinali, sacro collegio

kolegiatni kapitelj stalna zveza
religija (zbor kanonikov v cerkvi, ki ni stolnica) ▸ társaskáptalan

komorn|i [ó] (-a, -o) Kammer- (igralec der Kammerschauspieler, koncert das Kammerkonzert, orkester das Kammerorchester, pevec der Kammersänger, ton der Kammerton, zbor der Kammerchor, glasba die Kammermusik, pevka die Kammersängerin)
komorni postopek kemija das Kammerverfahren
rudarstvo komorno odkopavanje der Kammerbau

konstituierend: konstituierende Versammlung ustanovni občni zbor, ustanovna skupščina

konzuláren consulaire

konzularni agent agent moški spol consulaire
konzularni zbor corps moški spol consulaire

konzuláren (-rna -o) adj. (nanašajoč se na konzule ali konzulat) consolare:
konzularni agent agente consolare
konzularni vizum visto consolare
konzularni posli funzioni consolari
konzularni zbor corpo consolare

konzuláren consular

konzularni agent agente m consular
konzularni zbor cuerpo m consular

krajan moški spol (-a …)

1. der Bürger, der Ortsbewohner
zbor krajanov die Bürgerversammlung

2. iz istega kraja, z istega konca: der Landsmann

legislativo agg. zakonodajen, legislativen:
assemblea legislativa zakonodajni zbor, skupščina
potere legislativo zakonodajna oblast

letn|i [é] (-a, -o) jährlich; Jahres- (abonma das Jahresabonnement, cikel der Jahreszyklus, dohodek das Jahreseinkommen, dopust der Jahresurlaub, kongres der [Jahreskongreß] Jahreskongress, načrt der Jahresplan, občni zbor die Jahreshauptversammlung, Jahresmitgliederversammlung, obrok die Jahresrate, primanjkljaj der Jahresfehlbetrag, rastlinstvo, botanika prirastek Jahrestrieb, prispevek der Jahresbeitrag, promet der Jahresumsatz, proračun der Jahreshaushalt, najemnina die Jahresmiete, pristojbina die Jahresgebühr, karta - vozovnica/vstopnica/dovolilnica die Jahreskarte, poročilo der Jahresbericht, o delu Jahrestätigkeitsbericht, povprečje das Jahresmittel, der Jahresdurchschnitt, spričevalo das Jahreszeugnis)

mark¹ [ma:k] samostalnik
znak, znamenje; madež, brazgotina, praska, zareza; odtis, žig
britanska angleščina red, ocena (šolska)
ekonomija varstvena (tovarniška) znamka; cilj, tarča
figurativno standard, raven, norma, ugled; znak, križ (nepismenega človeka)
vojska tip, model
šport startno mesto (tek), mesto za kazenski strel (nogomet), sredina želodca (boks)
zgodovina marka, mejno ozemlje

ear mark razpoznavni znak na ušesu, figurativno razpoznavni znak
distinctive mark razpoznavni znak
a mark V tank tank tipa V
mark moot občinski zbor, shod
below the mark pod običajno ravnijo, nezadovoljiv, bolan
beside the mark mimo tarče, figurativno netočen, nepravilen, zgrešen, irelevanten
ameriško, sleng easy mark lahkovernež
šport to get off the mark startati
to hit the mark zadeti, uspeti
to leave one's mark pustiti sled
a man of mark ugleden človek
to make one's mark upon (ali with) uspeti, uveljaviti se pri
to make a mark in the calender zaznamovati dan v koledarju
sleng not my mark ni po mojem okusu, mi ne odgovarja
to miss the mark zgrešiti, ne uspeti
bad marks slabo spričevalo (v šoli)
to obtain full marks dobiti dobre ocene
off the mark čisto napačen, zgrešen
you are quite off the mark zelo se motite
to overshoot the mark ustreliti preko tarče; iti predaleč, gnati predaleč
straight off the mark takoj
(god) save the mark bog pomagaj če povem (opravičilo preden se pove kaj neprijetnega)
ekonomija trade mark varstvena (tovarniška) znamka
to toe the mark storiti svojo dolžnost
up to the mark na običajni ravni, zadovoljiv, dobrega zdravja
wide of the mark daleč mimo, figurativno zelo zgrešen
within the mark v dovoljenih mejah, upravičen
mark of mouth znak starosti (po konjevih zobeh)
marks of punctuation ločila
question mark vprašaj

massa

A) f

1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota

2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

4. fiz. masa

5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso

6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci

7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa

8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa

mesochorus -i, m (gr. μεσόχορος) sredi zbora plešočih (ali pojočih) stoječ in tako zbor vodeč, zborovodja (kolovodja, pevovodja), sicer imenovan coryphaeus, gr. κορυφαῖος; metaf. najeti ploskač: Plin. iun.

mešan [é] (-a, -o) gemischt; genetsko: mischerbig, rasno: rassengemischt, jezikovno: gemischtsprachig; (pisan) bunt; Misch- (kruh das Mischbrot, oblak die Mischwolke, barva die Mischfarbe, hrana die Mischkost, koža die Mischhaut, kultura agronomija in vrtnarstvo die Mischkultur, oblika die Mischform, skladiščenje die Mischlagerung, medicina tkivo das Mischgewebe)
mešani zbor glasba gemischter Chor
figurativno z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
mešano šport plavanje: das Lagenschwimmen

méšan (-a -o) adj. misto; commisto; promiscuo:
narodnostno mešano ozemlje territorio etnicamente misto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vest je sprejel z mešanimi občutki accolse la notizia con sentimenti contrastanti
šport. plavati 400 metrov mešano nuotare sui 400 m misti
ekon. mešana družba società mista
mešana hrana alimentazione mista
mešana komisija commissione mista
agr. mešana kultura coltura mista
alp. mešana naveza cordata mista
pošta mešana pošiljka plico misto
gastr. mešana solata insalata mista
mešana šola scuola mista
trgovina z mešanim blagom negozio di articoli misti
gozd. mešani gozd bosco misto
lingv. mešani naglasni tip tipo di accento misto
žel. mešani vlak treno misto
muz. mešani zbor coro misto
mat. mešano število numero misto
mešano gospodarstvo economia mista
mešani zakon matrimonio promiscuo
mešan sladoled giardino
lingv. mešana tvorjenka parola macedonia

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

misto

A) agg.

1. mešan:
coro misto mešani pevski zbor
doppio misto šport mešane dvojice
economia mista mešano gospodarstvo
filato misto mešano predivo
fritto misto mešano cvrtje
insalata mista mešana solata
scuola mista mešana šola

2.
misto a pomešan s čim:
lana mista a seta volna, pomešana s svilo

B) m mešanica