Franja

prorásti -rástēm
1. prerasti: lice mu je proraslo crnom bradom
2. začeti rasti, pognati: žito je proraslo u krstima
3. zrasti: rasti mi, prorasti, moj sinko Ivane

prō-siliō (star. prōsuliō) -īre -uī, redkeje -īvī ali -iī (salīre)

1. naprej ali ven ali iz (z) česa skočiti (skakati), poskočiti (poskakovati), vskočiti, vreči se, planiti, zapoditi se, zagnati se, pognati se, (z)drveti, šiniti (šinjati), štrkniti (štrkati): Ter., O., Sen. rh., Sen. tr. idr., repente Ci., cerebrosus prosilit unus H.; z abl.: Sil., Stat., Lucan., Val. Fl. idr., finibus suis V. iz svojih pregraj; s praep.: Pl. fr., Suet., Hyg. idr., ab sede suā L., ex lecto Cu., de vertice capitis O., de navi Iust.; metaf. (o stvareh): Cat., Plin., Mel., Lact. idr., flumen, sanguis, scintilla prosilit O., prae laetitiā lacrumae prosuliunt mihi Pl. ali iussae prosiliunt lacrimae Mart. solze se uderejo (udirajo), (se u)lijejo, stellae prosilientes Sen. ph. frutices in altitudinem prosiliunt Col. poganjajo v višino, herba prosiluerit Col. je zrasla, quod prosilit villae Plin. iun. se izteguje, moli, se razteza, sega, vaga prosiliet frenis natura remotis H. bo stopila iz ojnic, bo stopila izven svojih meja, bo skočila preko svojih meja.

2. planiti, (po)hiteti, hitro steči, hitro oditi, udreti jo kam: in contionem L., in proelium Iust., in publicum Petr., ad flumen Suet.; (o ognjenih nebesnih prikaznih): sive per ordinem subeunt sive causis subitis mota prosiliunt Sen. ph. hitijo proč, se hitro odmikajo proč; metaf. hitro se lotiti (lotevati) česa, hitro se začeti ukvarjati s čim, hitro začeti (začenjati) kaj, hitro preiti (prehajati) na kaj, k čemu: ad certamen Sen. ph., ad accusationem Icti., ad munus Cod. I., ad arma dicenda H. začeti opevati vojna dejanja, prosilui amicum castigatum (sup.) Pl. hitro ((ta)koj) sem začel prijatelja oštevati.

Opomba: Fut. I. prosilibo: prosilibo fortasse, tamquam sequor classici vocantis instinctum Q. (Decl.).

prosjèditi -dīm, prosjèdjeti -dīm (ijek.), prosèdeti -dīm (ek.)
1. presedeti: čitavo poslijepodne prosjediti u društvu prijatelja
2. začeti sedeti: dete je prosedelo, propuzalo i prohodalo

prostrújati -jīm
1. začeti teči: prostrujala je voda, rijeka
2. ekspr. spreleteti, prešiniti: milina prostruji kroz mene

pròsvitati pròsvićē začeti (se) svitati: i ugleda kako prosviće dan

protèći protèčēm
1. preteči (mimo, skozi): mnogo će još vode proteći Savom pre no što se oslobodimo nekih navika iz prošlosti; kanal će proteći kroz selo
2. preteči, miniti: vrijeme je proteklo; godina je rđavo protekla; kako je protekla bolest
3. začeti teči, uliti se: krvavi znoj ga je probio i niz lice njegovo protekao

pròtepati -ām začeti čebljati, začebljati: dijete je protepalo; samo je nekoliko riječi sa mnom protepala

protìnjati -ām začeti tleti

protúžiti protúžim začeti tožiti, začeti tarnati, žalovati

proùrlati -ām, prourlíkati -ùrlīčēm zatuliti, začeti zavijati

pròvrijeti prȍvrē (ijek.)
I. začeti zbadati, zbosti: provrijeti u bokovima
II. provrijeti se preriniti se: jedva sam se kroz onoliki svijet provro

provŕljati pròvr̄ljām začeti se potikati: Tešan, provrljavši, sastavi nekoliko konja i namjesti se u nahiji srebrničkoj ko se je začel potikati

prozbòriti pròzborīm
1. spregovoriti: oni su sve to razumjeli, a da ni riječi nisu prozborili
2. začeti govoriti: u proljeće po selu pođe priča: prozborio Avdul

proznòjiti se pròznojīm se
1. začeti se potiti: majstor se proznojio od muke
2. prepotiti se: na glavi mu je proznojen šešir

putrēscō -ere (-putruī) (incoh. k putrēre biti gnil)

1. zače(nja)ti gniti, (se)gniti, zgniti, (s)trohneti, prepere(va)ti, (s)pereti, (s)prhneti, usmraditi se: Vitr., Val. Max., Cels., Col., Sen. ph., T., Plin. iun., Ps.-Q. idr., ne ungulae putrescant Varr., non altas turris ruere et putrescere saxa Lucr., namque aliud putrescit et aevo debile languet Lucr., cui stragula … vestis putrescat in arcā H., si putes meā interesse supra terram an infra putrescam Sen. ph., putrescunt dentes Plin., pullus abortivo nec cum putrescit in ovo Mart., putrescit ulcus Cels. se zagnoji, se prisadi, postane gangrenozen, ne corpus eius putrescat Arn., malus Pall., medullae Prud., cicatrices Vulg.; pren.: et nomen impiorum putrescet Vulg., cor nostrum ibi ponamus, ubi putrescere (giniti, koprneti) non potest saecularibus curis Aug.

2. metaf. posta(ja)ti prhek, preperel: solum putrescit Col., tophum caloribus putrescere Col.

rallumer [ralüme] verbe transitif zopet prižgati (le feu ogenj); figuré poživiti, znova začeti

rallumer une cigarette éteinte zopet prižgati ugaslo cigareto
rallumer une guerre zopet začeti vojno
se rallumer zopet se prižgati
les haines se sont rallumées sovraštvo se je zopet razvnelo

rascíčati se -čīm se, rascíkati se ràscīčēm se razcviliti se, začeti cviliti

raskákati se ràskāčēm se začeti skakati: dohvati laka džeferdara, raskaka se s njime niz planinu kao jelen od sedam godina

rasklìktati se ràsklikćēm se začeti veselo vriskati

raskríviti se ràskrīvīm se razkričati se, začeti se dreti: raskrivi se Ture kao vo