aprovisionar o-, pre-skrbeti, z živežem oskrbovati
aqua -ae, f
1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.
2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.
Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.
aquarelle [ækwərél] samostalnik
akvarel, slika, izdelana z vodnimi barvami
aquātilis -e (aqua)
1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: animalia Varr. ali animantes Lact. (po)vodne živali, terrenae et aquatiles bestiae Ci. kopenske in (po)vodne živali, cochleae, musculi Plin.; subst. aquātilia -ium, n
a) vse, kar je v vodi: Plin.;
b) (po)vodne živali: Plin.
2. z vodenim okusom: humor Varr., sucus Plin.
3. vodén; subst. aquātilia -ium, n vodeni mehurji, bolezen živine: P. Veg.
aquātus 3 (aqua)
1. pomešan z vodo: potio Aug., vinum Cael., vinum aquatissimum Aug.
2. vodén, redek: lac Cael., crassius medicamentum an aquatius Sen. ph.; adv. vodeno, na redko; le v komp. in superl.: temperare aliquid aquatius Plin. Val., aquatissime vinum temperare Cael.
arabescare v. tr. (pres. arabesco) okrasiti z arabeskami; okrasiti z nenavadnimi vzorci ali risbami
araeostȳlos -on (gr. ἀραιόστυλος) z daleč narazen postavljenimi stebri, redkostebrn: aedes Vitr.
arazziēre m izdelovalec gobelinov; trgovec z gobelini
Arbeitseinstellung, die, prekinitev dela; prenehanje z delom
arbolado bogat z drevjem, gozdnat
arbolado m vrt z drevjem, drevored
arbolar (po)saditi; pokonci postaviti, dvigniti; razviti (zastavo); opremiti z jambori
arbolar la cola rep dvigniti
arbolarse vzpenjati se (konj)
arbustō -āre (arbustum) z drevesi (za trte) obsaditi (obsajati): Plin.
arbustus 3 (arbōs)
1. z drevjem zasajen: ager Ci., Plin., locus Col.
2. na drevo postavljen, k drevesu privezan: vitis Plin.; pren.: arbustiores res Tert. trdnejše, varnejše okoliščine. Od tod subst. arbustum -ī, n drevje, drevesni nasad, sadovnjak: Ca., Lucr., H., pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt Ci., ipsa (te) haec arbusta vocabant V.; pren.
a) trtje, vinograd, v katerem se vinska trta vzpenja ob drevju (vinea je vinograd, v katerem se trte plazijo po tleh ali pa so oprte s koli): Ca., L. idr., cum me arbustum videre (= vidērunt)... incidere falce V., expressa arbusto (dat.) convicia H. (če je kdo po pomladnem enakonočju še rezal v vinogradu, so se mu rogali s klicem: kukuk!).
b) o raznem drugem drevju: cumque satis arbusta O. setvišče in gozd, non omnes arbusta iuvant V. grmovje.
arcata f
1. arhit. lok, svod, arkada
2. anat. arkada:
arcata sopraccigliare nadočesna arkada
3. voj. pot izstrelka:
tirare in arcata streljati z največjo elevacijo
4. glasba poteg z lokom
archēggio m (pl. -gi) glasba poteg z lokom
archipelago [a:kipéligou] samostalnik
arhipelag; otočje; morje z otoki
arcipotēns (arquipotēns) -entis (arcus = arquus in potēns) mogočen z lokom, vešč v streljanju z lokom: Apollo Val. Fl.
arcuballista -ae, f (arcus in ballista) z lokom opremljena metalnica, lokovska metalnica: Veg. Od tod arcuballistārius -iī, m strelec z lokovsko metalnico: Veg.
argilloso agg. glinast, ilovnat; glinat, bogat z glino
argītis -tidis, f (gr.ἀργῖτις) bela trta, trta z belim grozdjem: V., Col.