povŕšje surface
na povŕšju on the surface (zemlje of the earth)
Zadetki iskanja
- povŕšje surface ženski spol
pojaviti se na površje zemlje (ali tal, vode) affleurer
priti na površje venir à la surface, faire surface, revenir sur l'eau
ki zopet pride na površje (ponikalne vode) résurgent
podmornica je prišla na površje le sousmarin a fait surface - preráščanje (-a) n crescita; copertura (di vegetazione):
preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi rimboschimento degli arativi - prevodnost [ó] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Leitfähigkeit, das Leitvermögen; (prevajanje) die Leitung; koeficient: der Leitwert, die Leitzahl; (zemlje/tal Bodenleitfähigkeit, toplotna Wärmeleitung, Wärmeleitfähigkeit, vrzelna Löcherleitung)
analiza prevodnosti die Leitfähigkeitsanalyse - pridobivanj|e srednji spol (-a …)
1. izkušenj: die Aneignung
2. der Erwerb; koga za kaj: das Gewinnen, die Gewinnung, der Überredungsversuch; novih članov, delavcev ipd: die Anwerbung
3. tehnika die Gewinnung, die Produktion, die Erzeugung, rudarstvo die Förderung, kemija die Darstellung, die Aufbereitung, v metalurških obratih: die Verhüttung; (energije Energiegewinnung, jekla Stahlerzeugung, nafte Erdölproduktion, Ölgewinnung, plina Gasgewinnung, rude Erzgewinnung, Erzabbau, Erzbergbau, sladkorja Zuckergewinnung, soli Salzgewinnung, kamene soli Salzbergbau, srebra Silbergewinnung, vode Wassergewinnung, zemeljskega plina Erdgasförderung, zemljišč Landgewinnung, železa Eisengewinnung)
pridobivanje kopnega die Auflandung
pridobivanje svile der Seidenbau
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens, von Grundstücken)
pridobivanje surovin (primarna produkcija) die Urproduktion
pridobivanje slada die Malzbereitung
figurativno za pridobivanje časa um Zeit zu gewinnen, hinhaltend - prikróžiti (-im) perf. fare il giro:
satelit je prikrožil okrog zemlje il satellite ha fatto il giro della terra - priríniti (-em)
A) perf. ➞ riniti
1. spingere
2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato
3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
pririniti do zime arrivare all'inverno
pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina
B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
pririniti se do direktorja diventare direttore - príti (prídem) perf. ➞ prihajati
1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario
2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione
3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia
4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene
5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due
6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare
7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba
8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?
9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia
10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare
11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?
12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte - privréti (-vrèm) | privrévati (-am) perf., imperf.
1. scaturire; sgorgare, zampillare; erompere (tudi pren.):
iz kraterja je privrela lava la lava eruppe dal cratere
voda privre iz zemlje l'acqua sgorga dalla terra
2. pren. riversarsi, affluire:
ljudje so privreli na ulice la gente si riversò sulle strade - pròč adv.
1. via; in disparte da; distante:
proč odtod via di qui
stopiti proč mettersi in disparte
mesto je dve uri proč la città dista due ore
2.
spraviti proč levare (via)
vreči proč buttare, gettare via
odstraniti proč levar via
odnesti, odnašati proč portar via
3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
proč z izdajalci! abbasso i traditori!
4. biti proč passare, finire:
ura je tri proč sono le tre passate
proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà
5.
biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
noga je proč la gamba è perduta
posoda je proč il vasellame è andato distrutto
z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
biti dolgo proč esser via, assente a lungo
držati se proč od tenersi lontano da
roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
proč vržen denar denaro buttato via - prō-mineō -ēre -minuī (prim. im-mineō, mons)
1. (naprej ali kvišku) moleti, štrleti, strčati, gledati iz česa, izstopati: Mel., Plin. iun. idr., collis prominet in pontum O., collis prominens L., Phaselis (sc. promunturium) prominet in altum L., prominentes orae T.; occ.
a) o telesnih delih in osebah: Plin., Mart., Cl. idr., prominent ungues numquam recisi Cu., prominet rostrum O., comae prominent hirtae Cu., coma prominet (visi) in vultus O., prominere ex lectica Sen. rh., prominere ore H. z obrazom moleti, gledati (iz zemlje), pectore nudo prominentes (sc. de muro) C. sklanjajoče se, sklonjene (čez zid), prominens a cetera acie cuneus L., vulgus prominet ex celsis tectis Stat. gleda dol z visokih streh.
b) o stvareh: coma (listje) prominet Algido H. moli kvišku (se vzdiguje) nad Algid, utrimque prominentibus gibbis Amm.
2. metaf. sezati: maxima pars eius (sc. gloriae) in memoriam ac in posteritatem prominet L., quae (sc. iustitia) … foras tota prominet Ci. se (po)kaže. — Od tod adj. pt. pr. prōminēns -entis moleč, štrleč, izstopajoč: barba Sen. ph. sršeča, oculi Plin. izbuljene (naspr. conditi udrte), cauda prominentior Plin.; subst. n: in prominenti litoris T. na jeziku (štrlini), prominentia montium T. obronki, predgorja, razrastki, nosovi; adv. prōminenter kvišku (moleče), visoko: clunibus prominentius sublevatis Cael., paulo prominentius a cetero corpore sublevato (sc. capite) Cael., prominentius a lecto producendus (sc. est) aeger Cael. - rahljánje (-a) n
rahljanje zemlje erpicatura, frantumazione della terra
rahljanje blazin sprimacciata
pren. rahljanje družinskih vezi allentamento dei vincoli familiari - raise2 [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)
with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi - raro agg. redek:
bestia rara pren. redkost
gas raro kem. plemeniti, žlahtni plin
polso raro med. infrekventni utrip
terre rare kem. redke zemlje - rasant, e [razɑ̃, t] adjectif ki oplazi; nizek; ki je v isti višini, na istem nivoju; populaire ki gre na živce; dolgočasen
film masculin rasant dolgočasen film
fortifications féminin pluriel rasantes utrdbe v višini zemlje
personne féminin rasant rasante oseba, ki gre na živce, tečna oseba
tir masculin rasant streli, ki gredo tik nad zemljo
vol masculin rasant (nizek) let tik nad zemljo - razdelit|ev ženski spol (-ve …) die Verteilung (vlog Rollenverteilung, stečajne mase [Schlußverteilung] Schlussverteilung), die Teilung, die Aufteilung; (razčlenitev) die Einteilung (v stopinje Gradeinteilung), die Unterteilung, die Gliederung (nova Neugliederung)
razdelitev na polja die Felderung
razdelitev na stopnje die Staffelung
razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
razdelitev zemlje die Landaufteilung
razdelitev na razrede matematika die Klasseneinteilung - reach1 [ri:č] samostalnik
doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
arhaično morski rokav, zaliv
out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
a reach of woodland razsežno gozdno področje
to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
to have a wide reach daleč segati, se razprostirati - rédek (-dka -o)
A) adj.
1. lungo, diluito:
redka kava caffè lungo
2. rado:
redki lasje capelli radi
3. rado, tenue:
redka megla nebbia tenue
4. raro, sporadico, singolare:
redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
človek redkih besed uomo di poche parole
redke kovine metalli rari
kem. redke zemlje terre rare
redki plini gas rari
B) rédki (-a -o) m, f, n
le redki to razumejo pochi lo capiscono - re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)
I.
1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.
2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …
3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —
II. metaf.
1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.
2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.
3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.
4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla. - regiō -ōnis, f (regere)
1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.
2.
a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.
3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.