Franja

Zadetki iskanja

  • povŕšje surface

    na povŕšju on the surface (zemlje of the earth)
  • povŕšje surface ženski spol

    pojaviti se na površje zemlje (ali tal, vode) affleurer
    priti na površje venir à la surface, faire surface, revenir sur l'eau
    ki zopet pride na površje (ponikalne vode) résurgent
    podmornica je prišla na površje le sousmarin a fait surface
  • preráščanje (-a) n crescita; copertura (di vegetazione):
    preraščanje obdelovalne zemlje z gozdovi rimboschimento degli arativi
  • prevodnost [ó] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Leitfähigkeit, das Leitvermögen; (prevajanje) die Leitung; koeficient: der Leitwert, die Leitzahl; (zemlje/tal Bodenleitfähigkeit, toplotna Wärmeleitung, Wärmeleitfähigkeit, vrzelna Löcherleitung)
    analiza prevodnosti die Leitfähigkeitsanalyse
  • pridobivanj|e srednji spol (-a …)

    1. izkušenj: die Aneignung

    2. der Erwerb; koga za kaj: das Gewinnen, die Gewinnung, der Überredungsversuch; novih članov, delavcev ipd: die Anwerbung

    3. tehnika die Gewinnung, die Produktion, die Erzeugung, rudarstvo die Förderung, kemija die Darstellung, die Aufbereitung, v metalurških obratih: die Verhüttung; (energije Energiegewinnung, jekla Stahlerzeugung, nafte Erdölproduktion, Ölgewinnung, plina Gasgewinnung, rude Erzgewinnung, Erzabbau, Erzbergbau, sladkorja Zuckergewinnung, soli Salzgewinnung, kamene soli Salzbergbau, srebra Silbergewinnung, vode Wassergewinnung, zemeljskega plina Erdgasförderung, zemljišč Landgewinnung, železa Eisengewinnung)
    pridobivanje kopnega die Auflandung
    pridobivanje svile der Seidenbau
    pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens, von Grundstücken)
    pridobivanje surovin (primarna produkcija) die Urproduktion
    pridobivanje slada die Malzbereitung
    figurativno za pridobivanje časa um Zeit zu gewinnen, hinhaltend
  • prikróžiti (-im) perf. fare il giro:
    satelit je prikrožil okrog zemlje il satellite ha fatto il giro della terra
  • priríniti (-em)

    A) perf. ➞ riniti

    1. spingere

    2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
    po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
    pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato

    3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
    pririniti do zime arrivare all'inverno
    pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina

    B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
    pririniti se do direktorja diventare direttore
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • privréti (-vrèm) | privrévati (-am) perf., imperf.

    1. scaturire; sgorgare, zampillare; erompere (tudi pren.):
    iz kraterja je privrela lava la lava eruppe dal cratere
    voda privre iz zemlje l'acqua sgorga dalla terra

    2. pren. riversarsi, affluire:
    ljudje so privreli na ulice la gente si riversò sulle strade
  • pròč adv.

    1. via; in disparte da; distante:
    proč odtod via di qui
    stopiti proč mettersi in disparte
    mesto je dve uri proč la città dista due ore

    2.
    spraviti proč levare (via)
    vreči proč buttare, gettare via
    odstraniti proč levar via
    odnesti, odnašati proč portar via

    3. (v medmetni rabi) via, abbasso:
    proč z izdajalci! abbasso i traditori!

    4. biti proč passare, finire:
    ura je tri proč sono le tre passate
    proč so sanje, težave sono passati, sono finiti i sogni, le difficoltà

    5.
    biti proč esser perduti, distrutti, falliti, andati in rovina
    noga je proč la gamba è perduta
    posoda je proč il vasellame è andato distrutto
    z našo hišo je proč la nostra casa è andata in rovina
    biti dolgo proč esser via, assente a lungo
    držati se proč od tenersi lontano da
    roke proč od naše zemlje giù le mani dalla nostra terra!
    biti proč od žalosti essere fuori di sé dal dolore
    proč vržen denar denaro buttato via
  • prō-mineō -ēre -minuī (prim. im-mineō, mons)

    1. (naprej ali kvišku) moleti, štrleti, strčati, gledati iz česa, izstopati: Mel., Plin. iun. idr., collis prominet in pontum O., collis prominens L., Phaselis (sc. promunturium) prominet in altum L., prominentes orae T.; occ.
    a) o telesnih delih in osebah: Plin., Mart., Cl. idr., prominent ungues numquam recisi Cu., prominet rostrum O., comae prominent hirtae Cu., coma prominet (visi) in vultus O., prominere ex lectica Sen. rh., prominere ore H. z obrazom moleti, gledati (iz zemlje), pectore nudo prominentes (sc. de muro) C. sklanjajoče se, sklonjene (čez zid), prominens a cetera acie cuneus L., vulgus prominet ex celsis tectis Stat. gleda dol z visokih streh.
    b) o stvareh: coma (listje) prominet Algido H. moli kvišku (se vzdiguje) nad Algid, utrimque prominentibus gibbis Amm.

    2. metaf. sezati: maxima pars eius (sc. gloriae) in memoriam ac in posteritatem prominet L., quae (sc. iustitia) … foras tota prominet Ci. se (po)kaže. Od tod adj. pt. pr. prōminēns -entis moleč, štrleč, izstopajoč: barba Sen. ph. sršeča, oculi Plin. izbuljene (naspr. conditi udrte), cauda prominentior Plin.; subst. n: in prominenti litoris T. na jeziku (štrlini), prominentia montium T. obronki, predgorja, razrastki, nosovi; adv. prōminenter kvišku (moleče), visoko: clunibus prominentius sublevatis Cael., paulo prominentius a cetero corpore sublevato (sc. capite) Cael., prominentius a lecto producendus (sc. est) aeger Cael.
  • rahljánje (-a) n
    rahljanje zemlje erpicatura, frantumazione della terra
    rahljanje blazin sprimacciata
    pren. rahljanje družinskih vezi allentamento dei vincoli familiari
  • raise2 [réiz] prehodni glagol
    dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
    podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
    navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

    with a raised voice glasno, z jeznim glasom
    to raise an army zbrati vojsko
    to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
    this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
    to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
    to raise cattle rediti živino
    he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
    to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
    to raise from the dead obuditi od mrtvih
    to raise dough pustiti testo vzhajati
    to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
    to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
    to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
    to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
    to raise funds zbirati denar, prispevke
    to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
    to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
    to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
    his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
    to raise a ladder postaviti lestev
    to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
    to raise a mine navtika dvigniti mino
    to raise money pobirati, zbirati denar
    to raise a monument postaviti spomenik
    to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
    to raise prices dvigniti cene
    to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
    this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
    to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
    to raise a spirit klicati duha
    to raise a siege opustiti obleganje
    to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
    to raise a stink napraviti škandal
    to raise to the throne postaviti na prestol
    to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
    to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
    wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
    to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi
  • raro agg. redek:
    bestia rara pren. redkost
    gas raro kem. plemeniti, žlahtni plin
    polso raro med. infrekventni utrip
    terre rare kem. redke zemlje
  • rasant, e [razɑ̃, t] adjectif ki oplazi; nizek; ki je v isti višini, na istem nivoju; populaire ki gre na živce; dolgočasen

    film masculin rasant dolgočasen film
    fortifications féminin pluriel rasantes utrdbe v višini zemlje
    personne féminin rasant rasante oseba, ki gre na živce, tečna oseba
    tir masculin rasant streli, ki gredo tik nad zemljo
    vol masculin rasant (nizek) let tik nad zemljo
  • razdelit|ev ženski spol (-ve …) die Verteilung (vlog Rollenverteilung, stečajne mase [Schlußverteilung] Schlussverteilung), die Teilung, die Aufteilung; (razčlenitev) die Einteilung (v stopinje Gradeinteilung), die Unterteilung, die Gliederung (nova Neugliederung)
    razdelitev na polja die Felderung
    razdelitev na stopnje die Staffelung
    razdelitev stroškov die Umlage von Kosten
    razdelitev zemlje die Landaufteilung
    razdelitev na razrede matematika die Klasseneinteilung
  • reach1 [ri:č] samostalnik
    doseg, sežaj, seganje; razsežnost, prostornost, širina, dolžina, daljina; raven, pregleden del reke med dvema zavojema; del prekopa med dvema zatvornicama; proizvodna, ustvarjalna sposobnost, proizvodnost; sfera vpliva; polje, obseg (moči, sposobnosti)
    navtika dolžina vrvi, s katero je privezan ogel jadra
    arhaično morski rokav, zaliv

    out of reach, beyond reach nedosegljiv, zunaj dosega; nedoumljiv
    a long reach of cultivated land obsežen kos obdelane zemlje
    a reach of woodland razsežno gozdno področje
    to be within (easy) reach biti dosegljiv, biti blizu, v bližini
    is not within my reach to ni v moji moči, presega moje moči
    this is above the reach of human mind človeški duh ne sega tako visoko
    to have a wide reach daleč segati, se razprostirati
  • rédek (-dka -o)

    A) adj.

    1. lungo, diluito:
    redka kava caffè lungo

    2. rado:
    redki lasje capelli radi

    3. rado, tenue:
    redka megla nebbia tenue

    4. raro, sporadico, singolare:
    redka rastlina, žival pianta rara, animale raro
    to je eden redkih, ki mu je uspelo uno dei rari, dei pochi che ce l'hanno fatta
    človek redkih besed uomo di poche parole
    redke kovine metalli rari
    kem. redke zemlje terre rare
    redki plini gas rari

    B) rédki (-a -o) m, f, n
    le redki to razumejo pochi lo capiscono
  • re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

    I.

    1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

    2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

    3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin.

    II. metaf.

    1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

    2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

    3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

    4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.
  • regiō -ōnis, f (regere)

    1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
    a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
    b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.

    2.
    a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
    b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.

    3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.