Franja

obísk (-a) m

1. visita:
iti, priti na obisk recarsi, andare, venire in visita
napraviti vljudnostni obisk fare una visita di cortesia
imamo obiske abbiamo ospiti (in casa)
državni obisk visita di stato
poslovilni obisk visita di commiato
uradni, neuradni obisk visita ufficiale, ufficiosa
vrniti obisk restituire la visita

2. šol. (obisk predavanj) frequenza

3. (zdravniški)
obisk visita (medica)

4. gled. (število obiskovalcev) spettatori, pubblico pagante

5. bibl. visitazione

obísk visita f

kratek obisk (fig) fam visita f de médico
obisk na domu (zdravnika itd.) visita a domicilio
vljudnosten (poslovilen, sožalen, uraden) obisk visita de cortesía (de despedida, de duelo ali de condolencia ali de pésames, oficial); (gostilne itd.) frecuentación f
dan obiskov día m de visita, (pri ženskah) día m de recibo
biti na obisku estar de visita
napraviti obisk hacer una visita a
vrniti obisk pagar (ali devolver) la visita a alg; (šole) asistencia f; (kraja) visita f
prvi, nastopni obisk primera visita, A visita de llegada

obligation [ɔbligéišən] samostalnik
obveza, zaveza, obveznost, dolžnost, obligacija
ekonomija zadolžnica, obveznica

ekonomija joint obligation skupna obveznost
to be under an obligation to s.o. biti komu obvezan
days of obligation dnevi strogega posta
to discharge one's obligations izpolniti svoje obveze
of obligation obvezen
no obligation; ali without obligation neobvezen
to put s.o. under an obligation obvezati koga
to repay an obligation vrniti svoj dolg

obresti¹ [é] ženski spol množina Zinsen množina, die Verzinsung
obrestne obresti der Zinseszins
(obremenitev) die Zinsenlast; (bančne Bankzinsen, denarne Geldzinsen, dolžne Sollzinsen, efektivne/dejanske Effektivverzinsung, kreditne Kreditzinsen, Darlehenszinsen, od glavnice Kapitalzinsen, od hranilnih vlog Sparzinsen, za posojeni kapital Schuldzinsen, orientacijske Leitzinsen)
oderuške obresti der Zinswucher, Wucherzinsen množina (zahtevati oderuške obresti Wucher treiben)
dohodek od obresti die Zinseinnahme
različno visoke obresti das Zinsgefälle
vmesne obresti Zwischenzinsen
zamudne obresti der Säumniszuschlag, Verzugszinsen množina
znižanje obresti die Zinssenkung
zvišanje obresti die Zinserhöhung
s fiksnimi obrestmi festverzinslich
z znižanimi obrestmi zinsverbillig
figurativno vrniti z obrestmi mit Zinsen heimzahlen

obrésti¹ interest

navadne obrésti simple interest
obrestne obrésti compound interest
visoke obrésti high interest rate
tekoče obrésti current interest rate
dolgovane obrésti interest due
zamudne obrésti interest for delay (ali for retardment)
glavnica z obréstmi (vred) principal and interest
zaostale obrésti interest unpaid, arrears pl of interest, outstanding interest
5% letne obrésti interest at the rate of five per cent per annum
dohodek od obrésti investment income
izguba obrésti loss of interest
z obréstmi together with (ali plus) interest
brez obrésti free of (ali ex) interest
debetne obrésti interest on debit balances
dajati, donašati obrésti to bear interest
dati 5% obrésti to yield an interest of five per cent
naložiti denar na obrésti to put the money on interest
dodati obrésti glavnici to add the interest to the principal
posoditi denar proti obréstim to lend money at (ali on) interest
poplačati z obréstmi to pay back interest
pripisati obrésti kapitalu to add the interest to the capital
vrniti kaj z obréstmi (figurativno) to return something with interest
obrésti tečejo od 1. maja interest accrues from the first of May
zahtevati oderuške obrésti to charge exorbitant rates of interest
zaračunati obrésti to charge interest
živeti od obrésti to live on annuities (ali investment income, income from investments)
živi od obrésti svojega kapitala he lives on the interest from his capital

obrésti (-i) f pl. ekon. interesse, interessi:
izplačati, obračunati obresti liquidare, calcolare gli interessi
nizke, visoke, oderuške obresti interesse basso, alto, usurario
pren. vrniti komu z obrestmi ripagare qcn. ad usura di qcs.
kapitalizirati obresti capitalizzare gli interessi
aktivne, pasivne obresti interessi attivi, passivi
eskontne, interkalarne obresti interessi di sconto, intercalari
obrestne obresti interesse composto
tekoče obresti interessi legali
zakasnele obresti interesse di mora

ognjílo fire-steel

šilo za ognjílo (= milo za drago) tit for tat
vrniti šilo za ognjílo to pay (out) in kind, to give tit for tat

ognjílo (-a) n (kresalo) acciarino, battifuoco:
pren. star. vrniti šilo za ognjilo rendere pan per focaccia

opráviti hacer ejecutar ; (posel) despechar

opraviti s čim acabar (ali terminar ali llevar a cabo) a/c
opraviti izpit hacer (ali sufrir ali pasar) un examen
opraviti naročilo ejecutar un orden
dati kamu mnogo opraviti dar mucho que hacer a alg
z njim sem opravil (fig) he roto con él toda relación
zlahka opraviti (fig) no encontrar dificultades, ganar con facilidad
imeti mnogo opraviti tener que hacer mucho
s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso; eso no es asunto mío; eso no me incumbe
nič ne opraviti no conseguir nada, irse con las manos vacías
vrniti se, ne da bi kaj opravili volverse sin haber logrado su propósito; volver con las manos vacías

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

ovênčan (-a -o) adj. inghirlandato, incoronato:
vrniti se ovenčan z lovorom tornare da vincitore
ovenčan z diademom diademato

ovile m ovčjak, ovčja staja:
ricondurre all'ovile pren. nazaj pripeljati izgubljeno ovčico; vrniti družini, domačemu krogu
tornare all'ovile pren. vrniti se domov

pàč adv.

1. poi, sì, probabilmente, proprio:
najbolj pametno bi pač bilo vrniti se la cosa più sensata da fare sarebbe, probabilmente, tornare indietro
pač res je è proprio vero

2. (za vprašalnim zaimkom, prislovom poudarja ugibanje) mai:
kdo je pač ta tujec chi è mai questo straniero

3. (izraža sprijaznjenje z dejstvi) ○:
tako je pač življenje così è la vita

4. (uvaja zavrnitev s popravkom) come no, appunto:
nisi me pričakoval, kajne? Pač, pač, zato sem še pokonci non mi aspettavi, nevvero? Come no, perciò sono ancora in piedi

5. pač pa (v vezniški rabi; uvaja novo trditev namesto prej zanikane) ma invece, in compenso, bensì:
ni znanstvenik, pač pa dober učitelj non è, come si dice, uno scienziato, ma in compenso è un ottimo maestro

pagar [g/gu] po-, iz-plačati, povrniti, poravnati

pagar por anticipado vnaprej plačati
pagar al contado plačati v gotovini
pagar una deuda a plazos odplačevati (v obrokih)
pagar a la entrega plačati ob dobavi
pagar sus faltas pokoriti se za svoje grehe
pagar posteriormente naknadno plačati
pagar trabajando z delom (dolg) plačati
pagar la visita a alg. komu obisk vrniti
hacerse pagar dati se plačati; izplačati se (trud)
¡me la(s) pagarás (todas juntas)! to mi boš plačal!
¿cuánto paga? kakšna je cena?
¡Dios se lo pague! bog Vam poplačaj!
quien la hace la paga kot ti meni, tako jaz tebi
pagarse (de) vzljubiti, biti zavzet za, k srcu si vzeti; odškodovati se na (čem)

pane¹ m

1. kruh:
impastare il pane mesiti kruh
cuocere il pane peči kruh
pane fresco svež kruh
pane stantio star kruh
pane bianco bel kruh
pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
buono come il pane dober kot kruh
essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
guadagnarsi il pane služiti kruh
mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
perdere il pane biti ob delo
rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

2. kulin.
pan di Spagna kolač

3. pren. duševna hrana:
mangiare il pane pentito kesati se
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

4. ekst.:
un pane di burro štruca masla
pani di metallo kovinske palice

5. bot.
albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)

pareil, le [parɛj] adjectif enak; podoben, sličen; ustrezen; takšen; masculin, féminin vrstnik, -ica

à pareil jour istega dne
à pareille heure ob isti uri
à une heure pareille! tako pozno!
en cas pareil v tak(šn)em primeru
sans pareil brez enakega, brez para
mon pareil meni enak
vous et vos pareils vi in ljudje vaše vrste
ne pas avoir son pareil, sa pareille ne imeti sebi enakega, enake
toutes choses pareilles v istih, enakih okolnostih
c'est toujours du pareil au même to je vedno ista stvar, vedno pridemo na isto
rendre à quelqu'un la pareille vrniti komu milo za drago

pari¹

A) agg.

1. enak; enakovreden; podoben:
avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
essere pari di, in biti enak po
di pari passo pren. istočasno

2. raven, zravnan:
superficie pari ravna površina
a piè pari sonožno; pren. popolnoma

3. igre enak, izenačen:
la partita è pari igra je izenačena
essere pari biti si bot
far pari e patta odigrati neodločeno
conti pari poravnani računi

4. pren.
essere pari a biti kos čemu

5. mat. paren, sod

6.
alla pari (au-pair):
lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

B) avv. enako:
pari pari dobesedno; pog. takoj
il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

C) m, f vrstnik, vrstnica:
un nostro pari naš vrstnik
trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
da par suo kot se mu spodobi
senza pari brez primere

Č) m enakost:
essere in pari biti enak, izravnan
rendere pari a pari vrniti milo za drago
a un pari enako, istočasno
del pari prav tako
al pari di kakor, kot
in pari na istem nivoju:
mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe

pariglia f

1. par

2. konjska vprega

3.
rendere la pariglia vrniti milo za drago

paso moški spol korak; stopinja, sled; hoja; prehod, prevoz, dohod; prelet (jata) ptic; stopnica, lestvični klin; kratka gledališka igra; cerkven sprevod, procesija; morska ožina, soteska

paso acelerado (voj) hitri korak
paso de comedia gledališka igrica
paso en falso napačen korak, spotikljaj
paso ligero (voj) tekalni korak, tek
paso a nivel železniški prehod
mal paso zadrega, stiska
a paso korakoma
paso a paso korak za korakom
a paso de tortuga po polževo
a paso de carga v diru, hitro
a paso lento s počasnimi koraki
a ese paso na ta način, tako
a mi paso por pri mojem potovanju (skozi)
al paso spotoma, med potjo, hkrati
al paso que tako kot, po; medtem ko
de paso mimogrede, o priliki, hkrati
de paso por Paris na poti skozi Pariz
paso por paso korak za korakom
a cada paso pri vsakem koraku, neprestano
al paso que vamos na ta način
abrir paso pot narediti (utreti)
abrirse paso (por entre) prebiti se (skozi)
acortar el paso počasneje iti
alargar (ali apretar, avivar) el paso pospešiti korak, hitreje iti
se arrojó al paso de un tren vrgel se je pod vlak
ceder (ali dejar) el paso (a) komu prednost dati
cerrar el paso pot zapreti
coger al paso naleteti na
dar paso (a) komu vstop priskrbeti
dar un paso decisivo napraviti odločilen korak
dar un paso en falso napačno stopiti, spotakniti se, spodrsniti
dicho sea de paso približno rečeno
aquí estoy de paso tu se le prehodno mudim
hacerse paso preriniti se, prebiti se
marchar (ali ir, andar) al paso počasi iti
no poder dar (un) paso nič ne napredovati, ne moči naprej
sacar del mal paso a uno komu iz stiske pomagati
tener el paso prednost imeti
¡paso! s poti! mirno!
¡prohibido el paso! prehod prepovedan!
pasos (de la Pasión) (rel) postaje križevega pota
a dos pasos nekaj korakov od tu, nedaleč
a pasos medidos umerjenih korakov
dar pasos inútiles zaman se truditi
dar los pasos necesarios napraviti ustrezne korake
seguir los pasos (de) komu za petami slediti
volver sobre sus pasos (zopet) vrniti se, nazaj iti, po isti poti

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film