Franja

absolúten (-tna -o) adj.

1. (popoln, vsestranski) assoluto:
absolutna tišina silenzio assoluto
absolutna večina glasov maggioranza assoluta dei voti

2. (brezpogojen, nesporen) assoluto:
absoluten prvak campione assoluto

3. (neomejen, absolutističen) assolutista, assolutistico:
absolutna oblast regime assolutistico

4. filoz.
absolutni duh spirito assoluto
fiz. absolutna ničla zero assoluto
mat. absolutna vrednost valore assoluto
meteor. absolutna vlaga umidità assoluta
knjiž. absolutna oblast arbitrio, balia
pren. absolutna premoč scettro
lingv. absolutni superlativ (pridevnika) superlativo assoluto, elativo

aestimātiō -ōnis, f (aestimāre)

1. določitev denarne vrednosti, (o)cenitev, postavitev cene: aestimationem habere Ci., L. = aestimationem facere C. ceniti, quantas pecunias acceperunt, tantas aestimatione facta cum dotibus communicant C., in aestimationem venire L. cenjen biti, aestimatio censūs Ci. cenitev imetja (pri cenzusu), aest, frumenti L. določitev cene žita; postavljal jo je a) senat (zato se je ta imenovala tudi senatūs aestimatio), da so mogli odmeriti vsoto, ki jo je bilo treba plačati iz državne blagajne pretorju (legatu, kvestorju) za nakup žita, ki ga je potreboval v provinci: Ci.; b) pretor; ta je določeval ceno, ki so jo smeli ali (pogosto) morali plačati aratores v provinci, namesto da bi zalagali rim. oblastnike z žitom: Ci., L.; multae aestimatio L. preračun kazni v globo, aestimatio litis ali litium (v besedni zvezi tudi samo aestimatio) Ci. idr. cenitev spornega predmeta, nastavek kazni, globa, poenae aestimatio Ci. nastavek kazni; prim.: aestimata poena ab aere dicta est, quia aestimaverant aere, ovem decussi, bovem centussi Fest.; aestimatio possessionum et rerum C. cenitev posestev in pritiklin; po njej je dobil upnik namesto plačila sodno ocenjeno posestvo, od tod aestimatio met. = vračilo z ocenjenim zemljiščem, ocenjeno zemljišče samo: nolles a me hoc tempore aestimationem accipere Ci. ep., credo, quod accipienda aliqua sit et danda aestimatio Ci. ep., mihi et res et condicio placet, sed ita, ut numerato malim quam aestimatione Ci. ep. da bi rajši imel gotov denar kakor uradno cenjeno posestvo. Ker je cena zemljišč po državljanski vojni (l. 48) zelo padla, jih je dal Cezar v prid svojim zelo zadolženim pristašem ceniti po vrednosti, ki so jo imela pred državljansko vojno; po tej ceni so morali upniki jemati zemljišča namesto denarja in na ta način izgubili četrtino svojega denarja; spričo takšne razdolžitve pomeni aestimatio vračilo s previsoko cenjenim zemljiščem, previsoko cenjeno zemljišče samo: praedia ab aliquo in aestimatinem accipere Ci. ep. namesto gotovega denarja sprejeti zemljišča po previsoki ceni, aestimationes tuas vendere non potes Ci. ep. namesto denarja prejetih previsoko cenjenih zemljišč, ut, cum me hospitio recipias, aestimationem te aliquam putes accipere Ci. ep. (šalj.) da imaš izgubo, da trpiš škodo (kakor kak upnik Cezarjevih pristašev). Od tod: quod (linteum) me non movet aestimatione, verumst mnemosynum mei sodalis Cat. ne zaradi svoje denarne vrednosti, ampak kot spominek...

2. pren.
a) (o)cenitev (ocena) kake osebe ali stvari po njeni pravi notranji vrednosti, presoja, upoštevanje: secreta aestimatione rem pensare Cu., consilium sera aestimatione perpendere Cu., aestimatione recta severus habebatur T. po pravšnji presoji, aest. honoris, verae magnitudinis eius L., nimia sui aes. Sen. ph. precenjevanje samega sebe.
b) fil. (stoiško) upoštevanje relativne vrednosti, čislanje, spoštovanje: aestimabile dicitur dignum aestimatione, quam (Stoici) ἀξίαν vocant Ci., quadam aestimatione dignandus Ci.; toda: propria aestimatio virtutis Ci. absolutna vrednost.

afektíven affectif

afektivna vrednost valeur ženski spol affective

amortizirati glagol
1. (o sili ali sunku) ▸ csillapít, enyhít, tompít, felfogNa kopito smo dodali plastično peto, ki delno amortizira udarce ob tla. ▸ A patára egy műanyag sarkat illesztettünk, amely részben felfogja a járás során keletkező ütéseket.Imejte kakovostne in udobne tekaške copate, ki so vam prav, dobro podpirajo nogo in amortizirajo. ▸ Legyen jó minőségű, kényelmes futócipője, amely jól alátámasztja és védi a lábat.

2. (omiliti) ▸ csillapít, enyhít
In velika mesta nekako amortizirajo vse grozne stvari. ▸ És a nagyvárosok valahogy enyhítik az összes szörnyűséget.
Koalicija s kakšno pomladansko stranko bi bila težja, bi pa najbrž amortizirala precej napetosti v državi. ▸ A koalíció valamely tavaszi párttal nehezebben jött volna létre, de minden bizonnyal sok feszültséget enyhített volna az országban.

3. finance (odpisati vrednost) ▸ amortizál, értékcsökkent, leírKnjigovodsko lahko računalniško opremo amortiziramo v petih letih. ▸ A könyvelésnél a számítógépes felszerelést öt éven belül leírhatjuk.
Zemljišča imajo praviloma neomejeno dobo koristnosti in se zato ne amortizirajo. ▸ A földterületek hasznos élettartama általában korlátlan, ezért nem amortizálódnak.

4. (o povrnitvi vložka) ▸ megtérül, amortizálDoplačilo 3282 evrov amortizirate že s 50.000 prevoženimi kilometri. ▸ A 3.282 euró kiegészítő összeg már 50.000 megtett kilométernél megtérül.
Vsak učbenik naj bi veljal vsaj tri leta, da se nekako amortizira, saj enoletna izposoja znaša tretjino cene novega učbenika. ▸ Legalább három évig hatályosnak kellene lenni minden tankönyvnek, hogy valahogy megtérüljön az ára, hiszen az egyéves kölcsönzési díj az új tankönyv árának egyharmadát teszi ki.

aproksimatíven approximatif

aproksimativna vrednost valeur ženski spol approximative

aproksimatíven (-vna -o) adj. approssimativo:
aproksimativna vrednost valore approssimativo

arhivski pridevnik
1. (o ustanovi) ▸ archív, archiváló, archívumi
2. (o zbirki) ▸ archív, archívumiPovezane iztočnice: arhivska zbirka

3. računalništvo (o podatkih) ▸ archív
4. (star) ▸ archív

aritmetična sredina stalna zveza
matematika (srednja vrednost) ▸ számtani közép, aritmetikai közép, számtani átlagSopomenke: aritmetično povprečje

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

assoluto

A) agg.

1. absoluten, neomejen; brezpogojen; absolutističen:
regime assoluto absolutistični režim
verità assoluta absolutna resnica

2. popoln, totalen:
assoluta parità di diritti popolna enakopravnost
necessità assoluta nujna, neodložljiva potreba
risultò il primo assoluto bil je prepričljivo prvi (na športnih tekmovanjih, natečajih ipd.)

3. jezik absoluten:
ablativo assoluto absolutni ablativ

4. mat., fiz. absoluten:
valore assoluto absolutna vrednost
temperatura, densità, umidità assoluta absolutna temperatura, gostota, vlaga

B) m filoz. absolutno, absolutni:
l'Assoluto Bog

assurance [asürɑ̃s] féminin gotovost, zaupanje v samega sebe; prepričanost, prepričanje, zagotovilo, zatrdilo, garancija, jamstvo; (trdno) zaupanje; zavarovanje (contre proti)

assurance (contre les) accidents zavarovanje (z.) proti nezgodam
assurance (sur les) automobiles avtomobilsko z.
assurance aviation letalsko z.
assurance de(s) bagages z prtljage
assurance-capitalisation, assurance-épargne varčevalsko z.
assurance (en cas de) décès z. za primer smrti
assurance-chômage z. proti brezposelnosti
assurance complémentaire dopolnilno z.
assurance-corps kasko z.
assurance des dégâts des eaux zavarovanje proti poplavam
assurance de dommages z. proti škodi
assurance des écoliers, des employés z. učencev, nameščencev
assurance familiale družinsko z.
assurance de fret z. tovora
assurance contre la grêle z. proti toči
assurance contre l'incendie z. proti požaru
assurance immobilière z. nepremičnin
assurance des invalides et survivants z. za invalide in preživele
assurance-invalidité invalidsko z.
assurance-maladie z. proti bolezni
assurance maritime pomorsko z.
assurance mobilière z. premičnin
assurance mutuelle vzajemno z.
assurance obligatoire obvezno z.
assurance contre la pluie z. proti dežju
assurance-rentes féminin rentno z.
assurance à tous risques polno kasko z.
assurance-sinistre z. proti škodi
assurances pluriel sociales socialno z.
assurance temporaire, à terme, assurance-risque riziko z.
assurance-transports prevozno z.
assurance des veuves et orphelins z. vdov in sirot
assurance-vie, assurance sur la vie življenjsko z.
assurance-vieillesse starostno z.
assurance-vol, assurance contre le vol z. proti tatvini
assurance contre le vol avec effraction z. proti vlomu
agent masculin, employé masculin, montant masculin d'assurance zavarovalni agent, nameščenec, znesek
conditions féminin pluriel d'assurance zavarovalni pogoji
conclusion féminin d'une assurance sklenitev zavarovanja
contrat masculin, période féminin; police féminin, prime féminin, valeur féminin d'assurance zavarovalna pogodba, doba, polica, premija, vrednost
industrie féminin d'assurance zavarovalništvo
insuffisance féminin d'assurance premajhno zavarovanje
avoir de l'assurance biti samozavesten
contracter, effectuer une assurance skleniti zavarovanje
donner des assurances sur quelque chose dati zagotovila glede česa
perdre son assurance zmesti se, izgubiti zaupanje vase
parler avec assurance govoriti samozavestno
résilier une assurance razdreti zavarovanje
soutenir avec assurance z gotovostjo trditi
toucher une indemnité d'assurance dobiti zavarovalno odškodnino
veuillez agréer l'assurance de mes sentiments respectueux z odličnim spoštovanjem

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

avilir [-lir] verbe transitif ponižati, ne delati časti; razvrednotiti

s'avilir ponižati se, propadati; izgubiti na vrednosti, na ceni
l'inflation avilit le franc inflacija jemlje vrednost franku
une telle conduite l'avilit takšno vedenje mu ne dela časti
le pouvoir d'achat s'avilit kupna moč pada, se manjša
il s'avilit dans l'alcoolisme alkohol ga uničuje

blag|o² [ó] srednji spol (-a …)

1. (material) das Gut (za barvanje Färbegut, carinsko Zollgut, investicijsko Investitionsgut, oproščeno carine Freigut, ukradeno Diebesgut); Güter množina (prevoz blaga die Güterbeförderung, odprava blaga die Güterabfertigung)

2. trgovsko: (roba) die Ware (deficitarno Mangelware, izvozno Ausfuhrware, z napako Fehlware, z zajamčeno kakovostjo Qualitätsware, industrijsko Fabrikware, mešano Gemischtwaren, tihotapsko Schmuggelware, tržno Handelsware)
vrednost blaga der Warenwert
vzorec blaga die Warenprobe
trgovina z mešanim blagom die Gemischtwarenhandlung

3. artikli: der Artikel, Artikel množina (blago z znamko Markenartikel, galanterijsko Galanteriertikel, tržno Handelsartikel)

4.
v blagu Sach-
(darilo die Sachspende, zadetek die Sachprämie, der Sachpreis)
|
pravica, vrniti kupljeno blago das Rückgaberecht
pravica zamenjati kupljeno blago das Umtauschrecht
|
trgovec z belim blagom der Mädchenhändler
trgovina z belim blagom der Mädchenhandel

bruto samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (o vrednosti) ▸ bruttóDelničarji bodo dobili 0,55 evra bruto dividende na delnico. ▸ A részvényesek bruttó 0,55 euró osztalékot kapnak részvényenként.
Cena delovne sile v Makedoniji je razmeroma nizka in v povprečju znaša 300 evrov bruto. ▸ Macedóniában a munkaerő költsége viszonylag alacsony, átlagosan bruttó 300 euró.
Film je bil velikanska uspešnica in je navrgel okrog 410 milijonov dolarjev bruto. ▸ A film hatalmas siker volt, mintegy bruttó 410 millió dollár bevételt hozott.
Povezane iztočnice: bruto teža, bruto plača, bruto dobiček, bruto bruto

2. neformalno (bruto znesek plače) ▸ bruttó
Za enak bruto kot v Sloveniji delavci v Nemčiji in Avstriji dobijo več. ▸ A németországi és ausztriai dolgozók ugyanabból a bruttóból, mint Szlovéniában, többet kapnak kézhez.

calibre moški spol kaliber

ser de buen calibre imeti vrednost, biti važen

calorific [kælərífik] pridevnik
toploten, grelen; kaloričen

calorific value kalorična vrednost

calorique [-rik] adjectif kaloričen; féminin kalorika, nauk o toploti

valeur féminin calorique kalorična vrednost

caricare

A) v. tr. (pres. carico)

1. natovoriti, natovarjati; naložiti, nalagati; nakladati:
caricare i bauli sul furgone naložiti kovčke na kombi
caricare un camion naložiti tovornjak

2. ekst. pren. naložiti, nalagati; naprtiti; obremeniti, obremenjevati:
caricare lo stomaco di cibi pesanti obremeniti želodec s težko prebavljivo hrano
caricare di tasse obdavčiti, obremeniti z davki

3. trgov. povečati, zvišati:
caricare il prezzo di un prodotto dell'I. V. A. povečati ceno proizvoda z davkom na dodano vrednost

4. povečati; ojačati:
caricare la dose povečati dozo
caricare le tinte pren. pretiravati

5. karikirati

6. nabiti; naviti; natlačiti:
caricare il fucile nabiti puško
caricare la sveglia naviti budilko
caricare la pipa natlačiti pipo

7. voj. naskočiti; napasti, napadati:
la polizia ha caricato i dimostranti policija je naskočila demonstrante

8. šport štartati (na nasprotnega igralca)

B) ➞ caricarsi v. rifl. (pres. mi carico)

1. naložiti se; obremeniti se:
caricarsi di cibo obremeniti se s hrano
caricarsi di debiti pren. hudo se zadolžiti

2. pripraviti se:
caricarsi per una gara pripraviti se na tekmo

carinsk|i (-a, -o) Zoll- (dokumenti Zollpapiere množina, spremni dokumenti der Warenbegleitschein, postopek das Zollverfahren/ (carinjenje) die Zollabfertigung, sporazum das Zollabkommen, zevazanec der Zollpflichtige, deklaracija die Zollerklärung, kontrola die Zollkontrolle, meja na morju die Seezollgrenze, napoved der Zollantrag, odločba der Zollbescheid, orpostitev die Zollbefreiung, osnova die Zollbasis, plomba der [Zollverschluß] Zollverschluss, postavka der Zollsatz, pošta das Verzollungspostamt, pravica das Zollrecht, registrska tablica das Zollkennzeichen, skladiščnica der Zollniederlageschein, tarifa der Zolltarif, ugodnost die Zollbegünstigung, unija die Zollunion, uprava die Zollverwaltung/Zollbehörde, vrednost der Zollwert, blago das Zollgut, območje das Zollgebiet, pristanišče der Seezollhafen, skladišče die Zollniederlage, formalnosti Zollformalitäten množina, omejitve Zollschranken množina)
opraviti carinske formalnosti abfertigen
posebne carinske ugodnosti der Präferenzzoll
opravljanje carinskih formalnosti die Verzollung, s stališča carine: die Zollabfertigung
prosta carinska cona die Freihandelszone/Freizone
blago, uvoženo s carinsko dovolilnico die Erlaubnisscheinware
carinsko skladišče das Freilager