Franja

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

odgovórnost responsibility; žargon the buck, the can

brez odgovórnosti without responsibility
na vašo odgovórnost at your risk
čut odgovórnosti sense of responsibility
na lastno odgovórnost on one's own account
poln odgovórnosti involving great responsibility, responsible
bati se odgovórnosti to be afraid of responsibility
odgovórnost je na tebi the responsibility rests on you
delati na lastno odgovórnost to act on one's own responsibility
izogniti se odgovórnosti to avoid (ali to shirk) responsibility
nositi polno odgovórnost to shoulder (ali to bear) one's full responsibility
naprtiti komu odgovórnost to pin responsibility on someone
napravi to na mojo odgovórnost do it and let me answer for it
obesili so mi vso odgovórnost za vrat (pogovorno) I was left holding the baby
odklanjati vso odgovórnost to disclaim all responsibility
poklicati na odgovórnost to call to account, to take someone to task; to hold someone responsible
prevzeti odgovórnost za kaj to take (the) responsibility for something, to take it upon oneself
jaz bom prevzel odgovórnost za ta korak I'll take responsibility for this step
prevzeti nezaželeno odgovórnost (figurativno, pogovorno) to carry the can (ali to be left holding the baby)
ne sprejeti, ne prevzeti odgovórnosti to accept no responsibility
osvoboditi, razrešiti, razbremeniti odgovórnosti to relieve of responsibility
otresti se odgovórnosti to shed (ali to shrug off) responsibilities
zahvaliti, naprtiti odgovórnost na to shift the responsibility on to, to pin responsibility on, (pogovorno) to pass the buck

odpirálec (-lca) m chi apre:
električni odpiralec vrat serratura elettrica

odpŕt ouvert; découvert ; (kredit) illimité

odprto morje pleine mer ženski spol, le large
odprta obleka robe ženski spol décolletée
odprto pismo (v časopisu) lettre ženski spol ouverte
odprta rana plaie ženski spol ouverte (ali béante)
odprt na stežaj tout grand ouvert, ouvert de part en part
na odprtem polju en pleine (ali rase) campagne
na pol odprta vrata porte ženski spol entrebâillée (ali entrouverte)
odprto noč in dan service ženski spol permanent de jour et de nuit
imeti odprte oči, odprta usta, odprta ušesa avoir l'œil ouvert, la bouche ouverte, l'oreille ouverte
z odprtimi rokami (figurativno) à bras ouverts
z odprtimi usti bouche ženski spol bée
politika odprtih vrat politique de la porte ouverte, politique libreéchangiste
vprašanje je ostalo odprto la question est restée en suspens (ali ouverte, pendante)
igrati odprto igro jouer franc jeu (ali cartes sur table), y aller de franc jeu

odpŕt (-a -o) adj.

1. aperto:
odprta vrata, odprto okno porta, finestra aperta

2. scoperto, all'aperto:
odprt avto automobile scoperta
odprt bazen piscina all'aperto

3. ekst. (nerešen) aperto, irrisolto:
odprto vprašanje questione aperta

4. šport. open:
odprto prvenstvo campionato open, open

5. (razumevajoč do ljudi, odkritosrčen; javen, očiten) aperto, franco:
imeti s kom odprt pogovor avere un franco scambio di idee con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti odprte glave essere dotato, intelligente
imeti ves svet odprt pred seboj poter andare dovunque
igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
biti odprta knjiga essere un libro aperto
sprejeti koga z odprtimi rokami accogliere qcn. a braccia aperte
sanjati z odprtimi očmi sognare a occhi aperti
gledati, poslušati z odprtimi usti guardare, ascoltare attentamente, sbalorditi
šport. odprta igra gioco aperto
avt. odprta karoserija carrozzeria aperta
navt. odprta luka porto aperto
med. odprta rana ferita aperta
med. odprta tuberkuloza tubercolosi polmonare
fiz. odprta veriga (atomov) catena aperta
odprti hlev stalla libera
mat. odprti interval intervallo aperto
odprti oddelek kazensko-poboljševalnega zavoda reparto aperto di un penitenziario
med. odprti prelom kosti frattura aperta, esposta
ekon. odprti trg mercato aperto
voj. odprto mesto città aperta
odprto morje mare aperto, altomare, largo, altura
odpluti na odprto morje prendere il largo
ribolov na odprtem morju pesca d'altura
etn. odprto ognjišče focolare aperto
hist. politika odprtih vrat politica della porta aperta

odpŕt abierto ; (kredit) ilimitado ; (problem) en suspenso, pendiente ; (mesto, voj) abierto, no fortificado

na stežaj odprt (okno, vrata) abierto de par en par
odprt račun cuenta f abierta
politika odprtih vrat política f de puerta abierta
na odprtem morju en alta mar
z odprtimi usti con la boca abierta, boquiabierto
na odprtem polju en pleno campo
z odprtimi rokami con los brazos abiertos
pol odprt (vrata) entreabierto
ostati odprt quedar abierto
pustiti odprto dejar abierto

odprta vrata množina offene Tur
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
figurativno zaletavati se v odprta vrata offene Türen einrennen

offula in (sinkop.) offla -ae, f (demin. iz offa) grižljaj, košček, zalogajček: Ap., offula (sc. carnis) Varr., Col., offla collaris Petr. vratni kos, vrat(ov)ina, quis potest sine offulā vivere? Claudius ap. Suet. brez koščka klobase, offula panis Veg., farina in brevissimas offulas redacta Pall.; kot psovka: offla crucis Petr. = obešenjak.

orbe¹ [ɔrb] adjectif ki je brez česa

mur masculin orbe slep zid (brez vrat ali oken)
coup masculin orbe odbojni strel

over³ [óuvə] predlog

1.
čez (a bridge over the river)

2.
pri (over the fire pri ognju, pri kaminu)

3.
po (all over the world po vsem svetu, over the radio po radiu)

4.
onkraj, na drugi strani (over the sea onkraj morja)

5.
pri (he fell asleep over his work zaspal je pri delu, over a cup of tea pri skodelici čaja)

6.
nad (to reign over a kingdom vladati kraljestvu, to be over s.o. biti nad kom)

7.
več kakor, čez (over a mile čez miljo, over a week več kot teden)

8.
(časovno) prek, v času (over night prek noči, over the long vacation v času velikih počitnic)

9.

Razno:

hand over hand s preprijemanjem (pri plezanju), figurativno vztrajno, hitro napredujoč
over head and ears (in love) do ušes (zaljubljen)
over shoes over boots na vrat na nos
over the top ne glede na kaj, brez ozira na kaj
over the way nasproti, na drugi strani
over one's head nerazumljiv, pretežek

pearly [pə́:li] pridevnik
kakor biser, bisernat, okrašen z biseri, poln biserov

pearly gates 12 nebeških vrat; figurativno nebesa

Pelz, der, (-es, -e) kožuh; (bearbeiteter Pelz) krzno; figurativ (Haut) koža; Technik Textilwesen plastena koprena; eins auf den Pelz geben udariti, pretepsti; jemandem den Pelz waschen fizično se lotiti (koga), pretepsti (koga); jemandem auf den Pelz rücken nadlegovati (koga), sesti (komu) za vrat

pestič moški spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika der Stempel
(pestičev) vrat der Griffel

2. tehnika der Stempel (oblikovalni Formstempel, [Preßstempel] Pressstempel)

3. elektrika žarnice: der Lampenfuß

picchiata f

1. prebunkanje; pretep

2. trkanje

3. aero pikiranje, strmoglavi let; šport strmoglavi spust:
buttarsi in picchiata a fare qcs. lotiti se česa z vsemi silami
scendere in picchiata aero pikirati; šport spustiti se na vrat na nos

piscīna -ae, f (piscis)

1.
a) ribnik, ribnjak: et videat aliquem summis populi beneficiis usum barbatulos mullos exceptantem de piscina Ci., ex ornithonibus ac leporariis et piscinis Varr., piscinas aedificare Varr., piscinas dico eas, quae in aqua dulci aut salsa inclusos habent pisces ad villam Varr., murenis obici iubebatur, quas ingentis in piscina continebat Sen. ph., Baiarum suarum piscinas extollebat T. ribnike (ali bazene).
b) javno kopališče: praetores, quorum iuris dictio erat, tribunalia ad Piscinam publicam posuerunt L. (v Rimu ob Apijevi cesti v bližini Kapenskih vrat, jugovzhodno od Aventina), Piscinae publicae hodieque nomen manet, ipsa non extat Fest.

2.
a) bazen, kopališče, plavališče, jarín za plavanje (v stavbi): Plin. iun., Sen. ph., Suet., Aug.
b) napajališče, napajalnik na dvorišču kake vile, kjer so napajali in kopali živino: piscinae pecori struantur Col.
c) kad ali velik sod: et in piscinas ligneas funditur Plin.
d) vodni zbiralnik, vodni hranilnik, rezervoar, cisterna: contectis piscinis Front., piscina limaria, ubi inter amnem et specum consisteret et liquaretur aqua Front.

Pistole, die, (-, -n) pištola; figurativ jemandem die Pistole auf die Brust setzen nastaviti (komu) pištolo na vrat; wie aus der Pistole geschossen bliskovito, kot bi ustrelil

pistolet [-stɔlɛ] masculin samokres, pištola; krivuljnik (za risanje); pleskarska pištola (za »špricanje«); figuré čudak; mlečna žemljica

pistolet à bouchon, à vent comprimé pištola na zamašek, na stisnjen zrak (zračna pištola)
pistolet éclairant, lance jusée pištola za izstrelitev raket za razsvetlitev
drôle masculin de pistolet čudak
mettre à quelqu'un le pistolet sur, sous la gorge (figuré) komu pištolo, nož nastaviti na vrat

pištol|a¹ [ó] ženski spol (-e …) vojska die Pistole (avtomatska Maschinenpistole, mavzerica Mauserpistole, plinska Gaspistole, službena Dienstpistole); uradno: (ročno strelno orožje) die Faustfeuerwaffe
strašilna pištola [Schreckschußpistole] Schreckschusspistole
šport štartna pištola Startpistole
vodna pištola Wasserpistole
zračna pištola Luftpistole
igrača: Spielzeugpistole
… pištole Pistolen-
(krogla die Pistolenkugel, ročaj der Pistolengriff)
strelec s pištolo der Pistolenschütze
streljanje s pištolo das Pistolenschießen
tok za pištolo die Pistolentasche
figurativno nastaviti pištolo komu na vrat (jemandem) die Pistole auf die Brust setzen

pištóla pistolet moški spol ; (pršilnik) appareil moški spol d'arrosage

pištola za iztrelitev razsvetljevalnih raket pistolet éclairant (ali lance-fusée)
pištola na stisnjen zrak, na zamašek pistolet à air comprimé, à bouchon
pleskarska pištola pistolet à peinture
startna pištola pistolet de départ
strel iz pištole coup moški spol de pistolet
streljanje s pištolo tir moški spol au pistolet
nastaviti komu pištolo na vrat (figurativno) mettre le pistolet sous le nez de quelqu'un, mettre le couteau sous la gorge à quelqu'un
ustreliti koga s pištolo tuer quelqu'un d'un coup de pistolet

pograbíti to seize; to grasp; to take (ali to get, to catch, to lay) hold of

pograbíti priliko, priložnost to seize upon a chance, to seize an opportunity
hlastno pograbíti ponudbo to snap up an offer
(službeno) mesto je bilo takoj pograbljeno the job was snapped up at once
pograbíti koga za vrat to seize someone by the neck