Franja

same [séim]

1. pridevnik
isti, enak, podoben; omenjeni, rečeni
figurativno nespremenjen, enoličen

at the same time istočasno, hkrati
the same pravno, trgovina isti
the same as oni isti, ki
just the same popolnoma, čisto isti
much the same skoraj (da) isti, malone isti
the same thing as ista stvar (isto) kot
the very (just the, exactly the) same thing popolnoma isto, prav isto
which is the same thing kar je isto
by the same token v zvezi s tistim, kar je rečeno
it is all (just) the same to me to mi je vseeno
it is much the same to je v glavnem isto, prilično isto
it's the same old story to je stara zgodba, stara pesem
it comes to the same thing to pride na isto
he did it with this same knife to je storil prav s tem nožem

2. zaimek
isti, omenjena oseba

the same isto
same here pogovorno tako gre tudi meni; tako je tudi s tem

3. prislov

the same isto tako, na isti način
all the same vendarle, vseeno
just the same pogovorno prav tako, na isti način
(the) same to you enako (odgovor na kako željo, voščilo)
we left our country the same as you did zapustili smo svojo deželo (domovino) prav tako kot vi

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

se¹ sich (jaz ich mich, ti du dich, on/ona/ono er/sie/ es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
| ➞ → sebe

seguridad ženski spol gotovost, varnost, zanesljivost, brezskrbnost; prepričanje; jamstvo; ravnodušnost, mirnost

agente de seguridad policist
seguridad pública javna varnost
caja (ali cámara) de seguridad jeklena omara v banki, sef
Dirección General de Seguridad policijsko ravnateljstvo
falta de seguridad negotovost
medidas de seguridad varnostni ukrepi
la poca seguridad nezanesljivost, negotovost
válvula de seguridad varnostna zaklopka
sin ninguna clase de seguridad čisto negotovo, brez vsakega jamstva
dar (la) seguridad zagotoviti
(no) tener seguridad (ne)gotov biti
con toda seguridad čisto gotovo
tengo la seguridad de que V... Vi boste gotovo ...

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

señor moški spol gospod, gospodar, zapovednik, predstojnik; baron

señor de casa hišni gospodar
señor de edad starejši gospod
señor feudal fevdni gospod
señor de sí gospodar samega sebe; ki se zna obvladati
a tal señor, tal honor (ali a todo señor, todo honor) čast, komur čast (pripada)
ataviado a lo señor gosposko oblečen
su señor padre Vaš gospod oče
descansar (ali dormir) en el señor (fig) zaspati v Gospodu, umreti
echarla de gran señor (fig) prevzetovati
hacer el señor velikega gospoda igrati
V. es señor de hacer lo que le plazca Vi lahko naredite, kar hočete
le llevaron el Señor (fig) dali so mu poslednje zakramente
¡(pués) señor! no, no! neverjetno!
señores pl gospoda
¡señoras y señores! gospe in gospodje!
ninguno puede servir a dos señores nihče ne more služiti dvema gospodarjema

sêrvis¹ šport (tenis itd.) service, pogovorno serve

kdo ima sêrvis? whose serve is it?
vi imate sêrvis it is your serve; tehnika service
popraviti, pregledati avto v sêrvisu to service a car
gospodinjski sêrvis domestic cleaning service

seul, e [sœl] adjectif sam; osamel; edini; samó, le

un, e seul(e) en(a) sam(a)
seul à seul med štirimi očmi
comme un seul homme kot en (sam) mož
d'une seule pièce iz enega (samega) kosa, enodelen
elle n'a pas une seule amie niti ene prijateljice nima
dans le seul but de lui plaire z edinim ciljem, namenom, da bi ji (mu) ugajal
cela va tout seul to gre (kar) samo od sebe, ni nobenih težav
je ne l'ai vu qu'une seule fois samo enkrat sem ga videl
être tout seul dans le monde biti čisto sam na svetu (brez družine, brez prijateljev)
ils se sont trouvés seuls à seuls znašla sta se med štirimi očmi
seul le hasard peut nous sauver samo slučaj nas lahko reši
vous seul- êtes capable de le faire obéir samo vi ste sposobni, da ga pripravite do pokorščine

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

should [šud] preteklik od shall

I should go jaz bi šel
if you should hear of it če bi (vi) slučajno (morebiti) slišali o tem
lest you should forget da (vi) ne bi pozabili, da ne pozabite

si¹ sich (jaz ich mir, ti du dir, on/ona/ono er/sie/es sich, midva/medve/mi/me wir uns, vidva/vedve/vi/ve ihr euch, oni/one/ona sie sich, Vi Sie sich); einander
| ➞ → sebe

sinō -ere, sīvī, situm (indoev. kor. *sē(i)- popuščati, puščati pri miru; prim. skr. suváti gnati, priganjati, áva-syati, vi-syati izpuščati, spuščati, prenehati, ustaviti, postati, zadržati (se), avasā́nam kraj nastanitve, kraj postanka, ávasitaḥ tisti, ki se je nastanil, stanujoč, sātiḥ konec, zaključek, sāyám zvečer, sā́yakaṣ puščica, izstrelek, sḗnā puščica, izstrelek, gr. ἐάω [iz σεƑαω] puščam, ἥσυχος miren, umirjen, lat. dē-sinō, sileō, pōnō (iz *pōsinō), nem. säumen, versäumen zamujati, muditi se)

I. v pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. situs in sestavljenka pōnō. Kot v. finitum samo pren. pustiti (puščati), dopustiti (dopuščati), pripustiti (pripuščati), (po)trpeti, prenesti (prenašati), dovoliti (dovoljevati), ne preprečiti (preprečevati), ne (u)braniti; abs.: uxor non sinit Pl., sine foris sic (tako = tako odprto) Pl., non feram, non patiar, non sinam Ci. (tega) ne morem, nočem, ne smem dopustiti (trpeti), leges sinunt V., sinunt fata V., dum fata deusque sinebant V., nunc sinite V., dum res sinit O., moretur in libertate sinentibus nobis Plin. iun. z našim dovoljenjem, z našo privolitvijo; z inf.: non sivi accedere Ci., (sc. eae res) respirare non sinunt Ci., nec plura sinit tempus dicere O.; z ACI: Enn. ap. Ci., Pl. idr., nos transalpinas gentes oleam et vitem serere non sinimus Ci., obsequium … praecipitem amicum ferri sinit Ci., vinum ad se omnino importari non sinunt C., ne hostes multas abire sinat S., magnum corpus crescere sinito V., neu sinas Medos equitare inultos H.; v pass. z NCI: hic accusare eum moderate … per senatus auctoritatem non est situs Ci. prepovedano mu je bilo, vinum in dolio sinitur fermentari Col., vitis suci gratiā exire sinitur Plin.; z zahtevnim stavkom: sivi, ut expleret animum suum Ter., sinite, exorator sim Ter.; s samim cj. (poseb. imp. sine, tudi sinas, v molitvah in prošnjah pogosto vrinjen): iam sine sic iratus sit Pl., sine me expurgem Ter., sine veniat Ter. naj le pride, nec sinit, incipiat V., sinite, revisam proelia V., insani feriant sine litora fluctus V., occiderit, sinas, sine nomine Troia V., sine vivat ineptus H., sine pascat durus aretque! H. —

II. v pogovornem jeziku samo sine = naj bo, bodi, (že) prav, v redu: sine: at hercle cum magno malo tuo, si hoc caput sentit Pl., pulcre ludificor, sine Pl.; sine modo le pusti, naj le: sine modo venire salvum Pl., sine modo adveniat Pl.; z obj. v acc. (razen redkih izjem samo pri pesn.): id nos non sinemus Ter., sinite arma viris V. prepustite, sine hanc animam V. pusti mi življenje, non sinat hoc Aiax O., transitum non sinit Plin., ne istuc Iuppiter optimus maximus sīnit (gl. opombo spodaj) L. tega Jupiter … ne daj (ne prizadeni, ne dovoli), tako tudi: illud nec di sinant Plin. iun. ali z izpuščenim obj.: ne di sīrint ali siverint Pl.; elipt. (akuzativu je treba v mislih dostaviti kak inf.): istuc sino (sc. facere) Pl. tega ne storim, sine me (sc. ire) Ter. pusti me, naj grem, binis mensibus porcos sinunt cum matribus (sc. esse) Varr. puščajo pri materah, neu propius tectis taxum sine (sc. crescere) V.; tako tudi pri dvojnem acc.: pontem intactum (sc. esse) sinere Cu. — V pomenu (tja) postaviti (postavljati), položiti (polagati), dati (dajati) le pt. pf. situs 3

I.

1. (tja) postavljen, položen, dan: aurum in latebris situm Pl., ea (sc. mater mortua) exadversum sita erat Ter., nec plus aqua sita siet unam horam Ca., quae (sc. pluma) sita cervices circum collumque coronat Lucr., Romuli lituus … cum situs esset in curia Saliorum Ci.

2. occ.
a) postavljen = ustanovljen, sezidan, zgrajen: ara Druso sita T., vallum duabus legionibus situm T., Philippolim a Macedone Philippo sitam circumsidunt T., urbes Macedonibus sitae T.
b) pokopan, zagrebèn, zasut, starejše pogrében (o umrlih): Pl., Plin., siti dicentur hi, qui conditi sunt Enn. ap. Ci., Marii sitas reliquias apud Anienem dissipari iussit Sulla victor Ci., situs est (sc. Aeneas), quemcumque eum dici ius fasque est, super Numicum flumen L.; od tod kot nagrobni napis: hic siti sunt Acarnanes … L., Lygdamus hic situs est Tib.
c) (pri menjalcu) naložen: immo apud trapezitam situmst (sc. argentum) Pl.; metaf.: quod apud nos fallaciarum sex [s]itumst (po nekaterih izdajah structumst) Pl. —

II. kot adj. pt. pf.

1. kje ležeč, stoječ, nahajajoč se, bivajoč, situm esse kje ležati, stati, nahajati se, biti: in ore sita lingua est finita dentibus Ci., sitae fuere et Thespiades (sc. statuae) ad aedem Felicitatis Plin., ara sub diu (= divo) sita Plin., inter duo genua naribus sitis Plin.
a) (o krajih, mestih) ležeč ali stoječ, situm esse kje stati (ležati), biti: qui locus, quod in media insula est situs, umbilicus Siliciae nominatur Ci., insula ea sinum … claudit, in quo sita Carthago est L., (sc. oppidum) situm inter duas Syrtīs S., urbes … , quae in ora sitae sunt Thraciae N., regio … ipsa contra Parthiae tractum sita Plin., urbs … ex adverso (nasproti) eius (sc. Carthaginis) sita Plin., Chelidonias insulas diximus Asiae … ante promunturium sitas Plin.
b) occ. (o osebah, narodih) kje (pre)bivajoč, domujoč, živeč: Scytharum gens haud procul Thraciā sita Cu., populi post Euphratem et Tigrim amnes siti Cu., cis Rhenum sitae gentes Vell., ultra siti sunt Modubae Plin., Indi procul a nobis ad orientem siti Ap.; pren.: hoc erit tibi argumentum semper in promptu situm Enn. ap. Gell. boš imel vedno pri roki, ti bo vedno na razpolago, in melle sunt linguae sitae vostrae Pl. ležijo v medu = so medenosladki, so sladki kot med, quas artes semper in te intellexi sitas Ter. da so (bivajo) v tebi, haec sita sunt ante oculos Ci. to je navzoče, to je pred našimi očmi (pred nami), voluptates in medio sitas esse dicunt Ci. „da ležijo na sredini“ = da so jih lahko vsi deležni, terrena quaedam inter homines sita Gell. nekatere zemeljske stvari, ki so človeku blizu.

2. metaf.
a) s kom v kaki (tesni ali rahli) zvezi stoječ (se nahajajoč, bivajoč), povezan: socios, amicos, procul iuxtaque sitos S. fr., frater, propinqui, longius siti T.
b) situm esse in aliqua re ali in aliquo stati na čem, sloneti na čem, biti na kom (npr. na meni, tebi, nas, vas), opirati se na koga, kaj, temeljiti na kom, čem, odvisen biti od koga, česa: in patris potestate est situm Pl., in te spes nobis omnis sita est Ter., huic profecto ipsi, quantum est situm in nobis, et opem et salutem ferre debemus Ci., huiusce rei potestas omnis in vobis sita est Ci., qui omnem vim divinam in natura sitam esse censet Ci., in armis omnia sita S., cuius spes omnis in fuga sita erat S., in unius pernicie eius patriae sitam putabant salutem N., in vestra manu situm est z inf.: Ap.

Opomba: Nenav. obl. iz perfektovega debla: siit (= sīvit) Ter., Varr. fr., sieris (= sīveris) Pac. fr., sierit (= sīverit) Pl., sierint (= sīverint) Cu. Sinkop. in skrč. obl.: sīstī, sīstis, sīris, sīrit, sīritis, sīrint, sīsset, sīssent = sīvisti, sīveris, sīverit, sīveritis, sīverint, sīvisset, sīvissent; pf. cj. (v preprosti lat.) sinueris: Lact.

six [sis; pred soglasnikom si, pred samoglasnikom in samoglasniškim h siz] adjectif šest; masculin šestica; šesti dan v mesecu

six jours masculin pluriel šestdnevne dirke
six places féminin, (automobilisme) šestsedežni avto
chapitre masculin six page féminin six šesto poglavje, šesta stran
Charles Vl (= six) Karel VI.
le six mai, le 6 mai 6. maj
les Six šestero članov evropske gospodarske skupnosti
il est six heures ura je šest
trois fois deux font six trikrat dve je šest

skafander samostalnik
(zaščitna obleka) ▸ szkafanderVi delate v skafandru - v laboratoriju četrte, najvišje varnostne stopnje. ▸ Ön szkafanderben dolgozik – egy négyes szintű, tehát a legmagasabb védelmi besorolású laboratóriumban.

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

smejáti se reír; reírse

smejati se čemu, komu reírse de a/c, de alg
glasno, na vse grlo smejati se reír a carcajadas
skrivaj smejati se reír a socapa, reír para sus adentros, reírse a solas, reírse por lo bajo
od srca smejati se reír a boca llena
smejati se v solzah llorar de risa
do solz smejati se reír llorando
smejati se komu v obraz fam reírse en las barbas (ali en las narices) de alg
moram se (temu) smejati me da risa
nima se za kaj smejati tampoco él está sobre un lecho de rosas
Vi se lahko smejete (ironično) puede usted reírse
vsi so se smejali njegovim šalam todos reían (con) sus chistos
kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje al freír será el reír, y al pagar será el llorar; quien ríe último, ríe mejor

sobrar (pre)ostati; odvečen biti

aquí sobra V. tu nimate Vi česa iskati
me sobra el abrigo ne potrebujem več plašča
tienes razón que te sobra imaš več kot prav
aquí sobran palabras tu je vsaka beseda odveč
estar sobrando odvečen biti

sól (-í) f

1. sale:
kuhinjska sol, namizna sol sale comune, da cucina, da tavola
pridobivati sol ricavare il sale
posuti, potresti s soljo cospargere di sale, salare
rudnik soli miniera di sale
ščepec soli pizzico di sale
kamena sol sale minerale, salgemma
morska sol sale marino
živinska sol sale pastorizio
sol za posipanje cest sale anticongelante

2. kem. sale:
baze, kisline in soli basi, acidi e sali
kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli sali potassici, di sodio, di mercurio
rudninske soli sali minerali
soli ogljikove, solne, vinske kisline sali dell'acido carbonico, muriatico, tartarico
farm. Glauberjeva sol sale di Glauber
kem. sol sečne kisline urato
sol smolne kisline resinato
sol šiškove kisline gallato
dišeče soli sali da bagno
min. grenka sol epsomite
gastr. jelenova sol carbonato di ammonio
med. karlovarska sol sali minerali di Karlsbad
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne imeti dosti soli (v glavi) non avere molto sale in zucca
govorjenje brez soli un discorso insipido
ne imeti niti za sol essere povero in canna
ne zaslužiti za sol non aver di che vivere; essere un pessimo lavoratore
bibl. vi ste sol zemlje voi siete il sale della terra
razumeti izraz 's ščepcem soli' capire l'espressione 'cum grano salis'

songer [sɔ̃že] verbe intransitif misliti (à na), premisliti (à quelque chose kaj), premišljevati (à o); paziti (à na); vieilli sanjati, sanjariti

il faut songer à partir treba je misliti na odhod
songer à ce qu'on dit paziti na to, kaj rečemo
songez-y bien! dobro premislite!
vous me faites songer à X. vi me spominjate na X.
vous n'y songez pas? à quoi songez-vous? kaj pa (vendar) mislite? kaj vam pade v glavo?
il songe aux beaux jours de sa jeunesse premišlja, sanjari o lepih dnevih svoje mladosti

sopōrō -āre -āvī -ātum (sopor)

I. trans.

1. uspavati, omamiti (omamljati): serpentes Plin., ut … soporetur illa sopore enecans vis earum Plin., deinde iterum soporatur (sc. aeger) Cels. zaspi.

2. metaf. nežive obj. uspavati = (u)pokojiti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirjati), utišati (utiševati), konč(ev)ati: multo soporant imbre rogum Stat. — Od tod pt. pf. sopōrātus 3
a) uspavan = zaspal, speč: soporatos invadere hostes O., artūs, vellera Val. Fl., aquatilia ipsa quiete cernuntur … soporata Plin.
b) uspavalen, uspavajoč, omamljajoč, omamen: ramus vi soporatus Stygiā V., melle soporata et medicatis frugibus offa V., soporatae linguae Cl. —

II. intr. spati: Ambr., soporantes oculi (pren.) Ven.; subst. sopōrāntes -ium, m speči: securitas soporantium Cass.