Franja

àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga

agape m

1. relig. agape (obredni obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih)

2. pojedina v prijateljski družbi

agapētae -ārum, f (gr. ἀγαπηταί) prijateljice in gospodinje neoženjenih duhovnikov v stari krščanski cerkvi: Hier.

agarb(ill)ar v snope povezati

agate² [əgéit] prislov
v teku; narobe

what is here agate? kaj se tukaj dogaja?

agavilladora ženski spol stroj za vezanje v snope

agavillar v snope vezati (zlagati); globok vtis na koga napraviti

agavillarse zbrati se

agēmina f intarzija v kovini

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

agganciare v. tr. (pres. aggancio)

1. priklopiti, priklapljati:
agganciare i vagoni alla locomotrice priklopiti vagone na električno lokomotivo

2. pog. zavezati, zapeti:
agganciati le scarpe zaveži si čevlje

3. voj. priti v stik s sovražnikom

4. pren. ujeti:
agganciare un cliente ujeti stranko

5. šport (nogomet) zaustaviti žogo (preden se dotakne tal)

agghiacciare

A) v. tr. (pres. agghiaccio)

1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu

aggiogamento m vpreganje v jarem

aggiogare v. tr. (pres. aggiōgo)

1. vpreči v jarem:
aggiogare i buoi vpreči vole v jarem
aggiogare qcn. al carro della politica pren. vpreči koga v politiko

2. ekst. združiti, spariti

3. pren. podjarmiti

agglomérer [-mere] verbe transitif nakopičiti v sprimek; briketirati

aggomitolare

A) v. tr. (pres. aggomitolo) namotati, naviti, zviti v klobčič

B) ➞ aggomitolarsi v. rifl. (pres. mi aggomitolo) zviti se v klobčič

aggomitolato agg. zvit v klobčič

aggraticciare

A) v. tr. (pres. aggraticcio) splesti v leso, povezati

B) ➞ aggraticciarsi v. rifl. (pres. mi aggraticcio)

1. redko prepletati se

2. trdno se okleniti, oklepati

3. vzpenjati se:
le viti si aggraticciano agli olmi trte se vzpenjajo po brestih

aggruppare v. tr. (pres. aggruppo) razvrstiti, razvrščati v skupine; grupirati; zbrati, zbirati:
aggruppare gli alunni zbrati učence

agist [ədžíst] prehodni glagol
dati pašo v najem

agistment [ədžístmənt] samostalnik
oddaja paše v najem; najemnina za pašo