Franja

reproche [rəprɔš] masculin očitek, graja, ukor

sans reproche brez graje; ne da bi vam hotel kaj očitati
reproche de la conscience grizenje vesti, kesanje
reproche juste, injuste, mal fondé (u)pravičen, krivičen, neutemeljen očitek
(juridique) reproche de témoin odklonitev priče
chevalier masculin sans peur et sans reproche idaal srednjeveškega viteza
graves reproches težki, hudi očitki
accabler quelqu'un de reproches obsuti koga z očitki
essuyer, mériter des reproches požreti, zaslužiti očitke
faire des reproches à quelqu'un delati komu očitke
faire reproche à quelqu'un de sa conduite očitati komu njegovo vedenje

résen (-sna -o) adj.

1. serio, austero, grave; contegnoso:
resen značaj carattere serio
resen pogled sguardo serio
resen glas voce seria, tono serio
resno vedenje comportamento serio, decoroso

2. (zavzet, odgovoren) serio, solerte, responsabile:
resen študent uno studente serio, solerte
imeti resne namene avere intenzioni serie

3. muz. serio:
resna opera opera seria
resna in zabavna glasba musica seria e musica leggera

4. (umetniško, vsebinsko zahteven) serio:
resna literatura letteratura seria

5. (pomemben; o katerem se domneva, da bo imel hude posledice) serio, grave, preoccupante:
resna bolezen malattia grave
resen gospodarski položaj situazione economica seria, preoccupante

6. (hud, velik) serio:
resna ovira ostacolo serio

7. (čvrst, temeljit) sodo:
resni argumenti argomenti sodi

respectif, ive [rɛspɛktif, iv] adjectif ki zadeva, se tiče vsake osebe (stvari) v odnosu do drugih, medsebojen, obojestranski, vzajemen, zadeven

la conduite respective de l'homme et de la femme medsɛbojno vedenje moškega in ženske
ils eurent à troquer leurs places respectives morali so medsebojno zamenjati sedeže

rose-water [róuzwɔ:tə]

1. samostalnik
rožna voda; vonj, parfem vrtnic
figurativno komplimenti, nežno ravnanje

2. pridevnik
dišeč po rožni vodi
figurativno nežen, nežno čuteč

rose-water manners množina prefine manire (vedenje)
rose-water treatment premehko, zelo nežno ravnanje (postopek), komplimenti ipd.
rose-water surgery kirurgija, ki ne prizadene bolniku bolečin
a revolution, and no rose-water one revolucija, in (to) še malo ne nežna

rustic [rʌ́stik]

1. pridevnik (rustically prislov)
kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

rustic bridge most iz neotesanih debel
rustic manners neotesano vedenje
rustic work arhitektura rustika

2. samostalnik
kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar

scandaleux, euse [skɑ̃dalö, z] adjectif škandalozen, spotikljiv, pohujšljiv, sramoten

chronique féminin scandaleuse škandalozna kronika
conduite féminin scandaleuse spotikljivo vedenje
prix masculin scandaleux zelo pretirana cena
c'est scandaleux! to je škandal! sramota!

scandalous [skǽndələs] pridevnik (scandalously prislov)
škandalozen, spotikljiv, pohujšljiv; sramoten; obrekljiv; zbujajoč nevoljo, nezadovoljstvo

scandalous behaviour spotikljivo vedenje
scandalous stories škandalčki

sciōlto agg.

1. neprisliljen; zgovoren:
a briglia sciolta nezadržno, v diru
fare sciolto neprisiljeno vedenje
avere la lingua sciolta, essere di lingua sciolta biti zgovoren, odrezav

2. razvezan, nevezan, spuščen:
abito sciolto ohlapna obleka
versi sciolti nevezani stihi

servīlis -e (servus) suženjski, hlapčevski, podložniški, podrejen, podrejajoč (se), ponižen, pokoren, servilen: PL., VAL. MAX., Q., IUST., CL., ICTI. idr., iugum, munus, vestis CI., percunctatio CI. suženjska radovednost, bellum CI., FL. ali tumultus C., imperium S. AP. AUG. zoper sužnje, proti sužnjem, terror L. strah pred sužnji, strah pred nemiri sužnjev, indoles L. suženjska nrav (narava, čud), animus T. suženjska duša, manus H., nil servile H., officia PR., litterae SEN. PH. znanstveno vedenje, znanje sužnja (branje, pisanje, računanje ipd., naspr. litterae liberales), supplicium L., poena PETR., servilem in modum C. = adv. servīliter (po) suženjsko, na suženjski način, hlapčevsko, podložniško, podrejeno, servilno, ponižno, pokorno: PETR., SID. idr., ne quid serviliter muliebriterve faciamus CI., omnia serviliter pro dominatione T., serviliter saevire FL., serviliter currere TERT.

simpátičen (oseba) likable, likeable, agreeable, pleasant, nice; prepossessing; winning, attractive, engaging, congenial

simpátično vedenje winning ways pl
takoj mi je bil (postal) simpátičen I took to him at once, I found him an attractive person from the word go
ona mi ni simpátična I don't care much for her, I don't feel interested in her
simpátični živec (simpatikus) sympathetic nerve

Sitte, die, (-, -n) šega, običaj, (Gewohnheit) navada; Sitten , pl , nravi; šege, običaji, navade; (Benehmen) (lepo) vedenje, manire; (Moral) morala; Polizei: oddelek za prostitucijo; Sitten und Gebräuche šege in navade

sleek [sli:k]

1. pridevnik (sleekly prislov)
(o koži) gladek; zglajen; (o laseh) mehek; (krzno) lesketajoč se; negovan, sijoč od zdravja, dobro rejen
figurativno sladkav, osladen; dobrikav, jeguljast

sleek manner sladek, osladen nastop, vedenje
a sleek talker sladkobesednik

2. prehodni glagol
zgladiti; gladko počesati (lase)

smooth² [smu:ð] prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)gladiti; utreti (pot), poravnati; ublažiti (glas); izbrusiti (stihe); odstraniti ovire (zapreke, nevšečnosti, težave), olajšati; izgladiti se; pomiriti se, postati miren

to smooth one's brow zgladiti čelo
to smooth one's manners izgladiti svoje vedenje (obnašanje)
to smooth s.o.'s rumpled feathers figurativno pomiriti koga (njegovo jezo)
to smooth the soil zravnati zemljo (tla)
to smooth a verse izbrusiti zgladiti stih

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

spodóbiti se (-im se) imperf. refl. addirsi, attagliarsi, convenirsi; stare bene:
tako vedenje se ne spodobi un atteggiamento che non si conviene
ne spodobi se zehati na javnem mestu non sta bene sbadigliare in pubblico
nalogo je opravil, kot se spodobi ha fatto il compito come si conviene
človek, kot se spodobi un galantuomo, una persona perbene
kosilo, kot se spodobi un pranzo abbondante

spoln|i [ô] (-a, -o) sexuell, geschlechtlich; Sexual-, Sex- Geschlechts- (hormon das Geschlechtshormon, Sexualhormon, kromosom das Geschlechtschromosom, objekt das Sexualobjekt, organ das Geschlechtsorgan, Sexualorgan, organi množina der Geschlechtsapparat, osebek živalstvo, zoologija das Geschlechtstier, partner der Geschlechtspartner, Sexualpartner, znak das Geschlechtsmerkmal, diferenciacija die Geschlechtsdifferenzierung, higiena die Sexualhygiene, igra das Sexspiel, morala die Sexualmoral, nevroza die Sexualneurose, patologija die Sexualpathologie, pedagogika die Sexualpädagogik, želje Sexualwünsche množina, vedenje das Sexualverhalten)

spotakljív scandalous; shocking

spotakljívo vedenje scandalous behaviour

spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act

stigmatiser [-tize] verbe transitif (nekoč) vtisniti ali vžgati sramotno znamenje; (o)žigosati; médecine zaznamovati s stigmami

stigmatiser la conduite de quelqu'un kritizirati, javno grajati, ožigosati vedenje kake osebe