Franja

ce(t), cette, pluriel ces [sə (sɛt); sɛt; se, sɛ] adjectif; ta, to; pluriel ti, te, ta

ce matin davi, danes zjutraj
cet (cette) après-midi, ce soir danes popoldne, nocoj
ce(t) ...-ci tale, ta (tu)
ce(t) ...-là oni (tam)

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
chanter juste, faux pravilno, napačno peti
chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
chanter victoire vpiti hurá
chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
si cela (ça) vous chante če vas to veseli
comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni

chápiro moški spol

¡voto al chápiro!; ¡por vida del chápiro! pri moji veri! tu se vse neha!

charrier [šarje] verbe transitif voziti; od-, pre- važati; populaire v naročje vzeti; populaire, figuré norčevati se (quelqu'un iz koga), prevarati, natvesti, mistificirati, potegniti (quelqu'un koga); verbe intransitif, populaire pretiravati, figuré prekoračiti meje, iti predaleč

la rivière charrie des glaçons reka nosi s seboj kose ledu
tu charries pretiravaš

che² cong.

1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš

2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!

7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)

cher, chère [šɛr] adjectif drag, ljub; necenen, drag; dragocen (čas)

mon cher moj dragi
coûter, vendre, acheter, payer cher drago stati, prodati, kupiti, plačati
il me le payera cher to mi bo drago plačal
il fait cher vivre ici tu je življenje drago
la vie chère draginja
payer trop cher predrago plačati, preplačati
cette couturière prend cher ta šivilja je draga, precéj računa
ne pas donner cher de quelque chose nečemu ne pripisovati velike vrednosti
(familier) personne qui ne vaut pas cher moralno dvomljiva, nepriporočljiva oseba

chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

chiche! stavim! sprejmem stavo!
chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
chiche de compliments skop s pokloni
réception féminin chiche reven sprejem
je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri

chiendent [šjɛ̃dɑ̃] masculin, botanique pirika; figuré težava, ovira

voilà le chiendent (familier) tu se je zataknilo!

choisir [šwazir] verbe transitif izbrati, odbrati; odločiti se (quelque chose za kaj)

choisir une carrière odločiti se za neko kariero (poklic)
choisir de l'œil od daleč spoznati
j'ai choisi de décliner cette offre odločil sem se, da odklonim to ponudbo
il n'y a point à choisir tu ni nobene izbire
à force de choisir on prend le pire kdor dolgo izbira, izbirke pobira

chopine [šɔpin] féminin steklenica, buteljka vina; polič (1/2 l)

payer la chopine plačati družbi steklenico vina
tu nous payes la chopine? boš dal za steklenico, za kozarec vina?

chorĕa (chorēa) -ae, f, večinoma v pl. (gr. χορεία) kólo, raj(anje), zborski ples: Lucr., Tib., Pr. idr., nec dulces amores sperne, puer, neque tu chorēās H., pars pedibus plaudunt chorĕās et carmina dicunt V., festas duxere chorēās O.; pren. o skladnem kroženju zvezd: caeli astrictae choreae Varr. ap. Non.

cinnamum -ī, n (gr.κίνναμον) cimet, sladka skorjica: Cels., Plin., Plin. Val.; pesn. (iz metričnih razlogov) v pl.: Ap., cinnamaque costumque... ferat... Panchaïa tellus O., quassa cinnama O. zdrobljeni cimet, rara c. Mart. Kot laskanje: tu mihi stacte, tu cinnamum, tu rosa Pl. — V gr. obl. cinnamon: Pr., Lucan.

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

circumvēlō -āre ogrniti (ogrinjati): amic-tu O.

circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.

církus (-a) m

1. (prostor, predstava) circo (equestre)

2. pog. pren. (sitnost, hrup, zmeda) storie, confusione, pandemonio; vulg. casino:
pren. s tabo je zmeraj cirkus tu fai sempre casino
zganjati cirkus fare storie, sollevare un pandemonio

3. (pri starih Rimljanih) circo

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

ciudad ženski spol mesto, mestna oblast

la Ciudad Eterna Rim
la Ciudad Imperial Toledo
la ciudad natal rojstno mesto
Ciudad Universitaria univerzitetno mesto, študentovsko naselje
hombre de ciudad meščan
Ciudad tu, loco (na pismu)

cízati (-am) imperf. nareč. (sesati) poppare, succhiare (il latte); pren.
takrat si ti še cizal tu succhiavi ancora dal biberon