Franja

writhe [ráið]

1. samostalnik
zvijanje; trzanje; pačenje

2. neprehodni glagol
zvijati se; (krčevito) se kriviti

to writhe under an insult figurativno trpeti (gristi se) zaradi žalitve
to writhe with pain zvijati se od bolečin
to writhe through a thicket zvijati se skozi goščavo
prehodni glagol
zvijati (telo), ovijati, sukati, (na)kremžiti (obraz), izkriviti, popačiti (besede itd.)

wrong¹ [rɔŋ] samostalnik
krivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev
pravno prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanje

public wrong javen delikt, kaznivo dejanje
private wrong kršenje zasebnega prava
to commit a wrong zagrešiti (zakriviti, narediti) krivico
to be in the wrong biti v zmoti, ne imeti prav
to do wrong napak, ne prav delati, grešiti
to do s.o. wrong, to do wrong to s.o. delati (narediti) komu krivico
to know the right from the wrong razlikovati pravico od krivice
to make wrong right popraviti krivico, spremeniti slabo v dobro
to put s.o. in the wrong dokazati komu, da nima prav
to right a wrong popraviti krivico
to suffer wrong trpeti krivico

žej|a¹ ženski spol (-e …) der Durst; das Durstgefühl, die Durstigkeit; strašanska: Höllendurst
pijača za žejo der Durstlöscher
potešiti žejo den Durst löschen
povzročati žejo Durst machen
trpeti žejo Durst leiden
umreti od žeje verdursten

žéja thirst

žéja (pohlep) po denarju thirst for money
ugasniti si žéjo to quench one's thirst
umirati od žéje to be parched with thirst
umreti od žéje to die of thirst
trpeti žéjo to suffer from thirst
žéja po znanju thirst for knowledge

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἀπο-τίνω, ep. ion. med. ἀπο-τίνυμαι [fut. -τείσω itd.] 1. act. (po)plačujem (kazen, globo, dolg), ἀξίαν trpim primerno kazen; εὐεργεσίας povračam dobrote; ὑπερβασίην, αἷμα pokorim se za; παθεῖν ἢ ἀποτεῖσαι trpeti (telesno kazen) ali plačati (globo). 2. med. dam si plačati (globo); τινά τινος od koga za kaj; τινά maščujem se nad kom, kaznujem koga, βίας τινί za nasilje.

βαρῡ́νω (βαρύς) [fut. βαρῠνῶ, aor. ἐβάρῡνα, ἐβαρύνθην] 1. act. tiščim, težim, nadlegujem, mučim. 2. pass. teži me kaj, muči me, obnemorem τινί; oslabim χεῖρα, srdim se, postanem nejevoljen, jezen, nezadovoljen, trpeti moram radi česa.

ὀφείλω [Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρτεμις morala bi jo bila usmrtiti = o da bi jo bila usmrtila, μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da bi ne prosil, ὤφελε Κῦρος ζῆν o da bi Kir še živel, ὤφελες τοῦτο ποιῆσαι o da bi bil pač to storil = to bi bil moral storiti; NT ὄφελον z ind.: o da bi vendar, dal Bog da = lat. utinam.

περιοπτέος 3 (adi. verb. k περι-οράω) 1. na kar je treba paziti, περιοπτέον τινί ἐστιν ὅπως paziti mora kdo, da. 2. ion. οὐ περιοπτέος τις ἀπολλύμενος ne sme se pustiti (trpeti), da kdo poginja.

τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).

ὠτειλή, ἡ [Et. iz ὀ-ϝα-τειλή, kor. wen, nem. Wunde, wund (got. win-nan = (bolečine) trpeti)] rana; brazgotina, zarastek.

выносить, вынести ven nositi, ven nesti, ven znositi; iznašati, iznesti; odnašati, odnesti; prenašati, prenesti;
в. холод prenašati mraz;
этого нельзя в. tega ni mogoče trpeti;
в. вперёд suniti naprej;
в. под строку postaviti opombo na spodnjem robu strani;
в. приговор izreči sodbo;
в. резолюцию sprejeti resolucijo;
в. решение skleniti;
в. за скобки (mat.) postaviti pred oklepaj;
выношу впечатление odnašam vtis

горевать
о чём gorje trpeti, žalovati, žalostiti se

изнывать, изныть (na)mučiti se; medleti, zmedleti; (s)hirati, (s)koprneti;
и. от жары od vročine medleti, vročino trpeti

мыкать
м. горе pomanjkanje trpeti;
м. век (жизнь) živeti v pomanjkanju;

наклад m škoda, izguba;
оставаться в накладе trpeti škodo

нести nesti, nositi; prinašati;
и. убыток trpeti škodo;
н. службу opravljati službo;
от окна несёт od okna piha, vleče;
н. наказание sedeti kazen;
несёт гарью diši po smodu;
от него несёт водкой smrdi po žganju;
лошади несут konji so se splašili;
он несёт вздор kvasi neumnosti;
курица несёт яйца kokoš nese jajca;
ребёнка несёт otrok ima (hudo) drisko;

терять izgubljati;
т. в чьём мнении izgubljati
у očeh koga;
т. на чём trpeti škodo;