Franja

friction [friksjɔ̃] féminin vdrgnjenje, nadrgnjenje, vtiranje, masiranje, frikcija; trenje, nesporazum, prepir; populaire kazen

friction à l'eau de Cologne frikcija s kolonjsko vodo
cause féminin de friction vzrok trenja, nesporazuma
point masculin de friction sporna točka

fundamental|ni (-na, -no) Fundamental- (sistem das Fundamentalsystem, filozofija die Fundamentalphilosophie, ontologija die Fundamentalontologie, teologija die Fundamentaltheologie, točka der Fundamentalpunkt); Grundsatz- (razprava die Grundsatzdiskussion)

gláven¹ (-vna -o)

A) adj.

1. principale, essenziale, centrale:
glavni deli (česa) le parti principali
doseči glavni namen raggiungere l'obiettivo principale
glavna pošta posta centrale
glavna prometna žila arteria principale

2. (ki je po pomembnosti na prvem mestu, največji) principale, primo, maggiore, capitale:
glavni dobitek na loteriji primo premio della lotteria
glavni oltar altare maggiore
glavni trg piazza principale, centrale
glavni inženir l'ingegnere capo
glavno mesto (države) la capitale
glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. glavna knjiga libro mastro, partitario
arhit. glavna ladja navata centrale
mat. glavna normala la grande normale
jur. glavna obravnava dibattimento
min. glavna ploskev somernosti simmetria centrale
petr. glavna rudnina minerale essenziale
gled., film. glavna oseba protagonista
kem. glavna sestavina principio attivo
med. glavna sestra caposala
glavna tema, točka quia
arhit. glavna vrata (palače) prodromo
rib. glavna vrv maestra
glavna sezona alta stagione
navt. glavni jambor albero maestro
film. glavni snemalec operatore di presa
voj. glavni stan Quartier Generale
lingv. glavni stavek proposizione principale, reggente
lingv. glavni števnik numerale cardinale
glavni ključ passe-partout, comunella
grad. glavni nosilni zid muro di spina
šol. glavni odmor ricreazione
hidravl. glavni odvodnik mandracchio
glavni predstavnik (struje itd.) capofila
elektr. glavni razdelilnik ripartitore
arhit. glavno stopnišče (v palačah) scala regia
strojn. glavno vreteno mandrino
navt. glavno jadro vela maestra

B) glávni (-a -o) m, f, n

1. (glavni) principale, capo, direttore:
govoriti z glavnim parlare col principale, col direttore

2. (glavno) la cosa principale, l'essenziale:
v glavnem quasi del tutto; in generale

glavn|i¹ (-a, -o) Haupt- (cilj das Hauptziel, dedič der Haupterbe, dobitek der Hauptgewinn, igralec der Hauptdarsteller, izhod der Hauptausgang, krivec der Hauptschuldige, krov das Hauptdeck, motor der Hauptmotor, naslov der Haupttitel, nosilec der Hauptträger, obrok die Hauptmahlzeit, odjemalec der Hauptabnehmer, oltar der Hauptaltar, opornik die Hauptstütze, pogoj die Hauptbedingung, pomen die Hauptbedeutung, portal das Hauptportal, posevek die Hauptfrucht, predmet das Hauptfach, priključek der [Hauptanschluß] Hauptanschluss, slop die Hauptstütze, sodnik der Hauptschiedsrichter, Oberschiedsrichter; stan das Hauptquartier, telefonski aparat der [Hauptanschlußapparat] Hauptanschlussapparat, trg der Hauptplatz, vhod der Haupteingang, vod die Hauptleitung, zidec/napušč das Hauptgesims, apsida die Hauptapsis, napaka der Hauptfehler, poteza der Hauptzug, cesta die Hauptstraße, črpalka die Hauptpumpe, figura die Hauptfigur, igralka die Hauptdarstellerin, knjiga das Hauptbuch, korenina die Hauptwurzel, krivec der/die Hauptschuldige, gradbeništvo, arhitektura ladja das Hauptschiff, naloga die Hauptaufgabe, pravo obravnava die Hauptverhandlung, pošta das Hauptpostamt, priča der Hauptzeuge, proga die Hauptlinie, Hauptstrecke, Hauptbahn, prometnica die Hauptverkehrsader, ročica die Hauptverteilerleitung, sestavina der Hauptbestandteil, težava die Hauptschwierigkeit, pravo točka obtožnice der Hauptanklagepunkt, ulica die Hauptstraße, vloga die Hauptrolle, zahteva die Hauptforderung, stikalo der Hauptschalter)

ground² [graund] samostalnik
dno, globina; zemlja, tla; zemljišče, igrišče, lovišče, gradbišče (for)
osnova (for, of)
vzrok, povod; osnovna barva; ozadje
množina park, vrt
množina naselbina
množina gošča, usedlina; uzemljitev

above ground živ
below ground mrtev, pokopan
to break new (ali fresh) ground orati ledino
to cover ground potovati, opraviti določeno delo
ground clearance razdalja med šasijo in zemljo
common ground stična točka
to cut the ground under s.o.'s feet spodnesti komu tla, vzeti mu oporo
to be dashed to the ground propasti
pogovorno down to the ground popolnoma
to fall to the ground propasti
on firm ground na trdnem položaju
figurativno forbidden ground nedovoljeno področje, prepovedana tema
to gain ground napredovati, širiti se
to give ground popustiti
to hold one's ground vztrajati na svojem mestu, ne popustiti; ostati pri močeh
to meet s.o. on his own ground razpravljati o predmetu, ki ga nasprotnik sam določi
on the ground of zaradi
pogovorno to run into the ground pretiravati
ground staff letališko tehniško osebje
to stand one's ground vztrajati
to strike to the ground vreči na tla
to suit one down to the ground popolnoma se strinjati
to take ground nasesti
to touch ground dotakniti se dna; figurativno preiti na predmet pogovora
on the ground that češ da

guardia f

1. straža, čuvanje:
fare la guardia (a), montare la guardia, montare di guardia stražiti, biti na straži
cane da guardia pes čuvaj
rimanere alla guardia di qcs. varovati kaj
lasciare a guardia pustiti v varstvu
fare la guardia a un morto bedeti pri mrliču
guardia medica postaja prve pomoči
medico di guardia dežurni zdravnik (v bolnišnici)

2. voj. straža, stražarjenje:
corpo di guardia stražarska izmena
posto, corpo di guardia stražnica
cambio della guardia izmenjava straže; pren. zamenjava na vrhu, na vodilnih položajih
guardia d'onore častna straža

3. voj. stražar

4. straža; stražar, čuvaj:
guardia carceraria ječar, paznik
guardia frontiera graničar
guardia di finanza finančna straža, finančna policija
guardia nazionale, civica hist. narodna garda, narodna straža
guardia campestre poljski čuvaj
guardia del corpo telesni stražar
la vecchia guardia pren. stara garda
guardia notturna nočni čuvaj
guardie rosse hist. rdeča garda

5. šport garda, preža:
guardia alta, bassa nizka, visoka garda, preža
stare in guardia biti v obrambnem položaju, stati v preži; pren. paziti, biti oprezen
mettere in guardia qcn. contro qcs. koga opozoriti na kako nevarnost
abbassare la guardia opustiti obrambno držo, pren. izpostaviti se udarcu
in guardia! pozor!, pazi!

6.
guardie e ladri igre ravbarji in žandarji

7. hidravl.
livello di guardia kritična točka (gladine reke) ( tudi pren.)

imputazione f

1. pravo obtožba, obdolžitev:
rispondere dell'imputazione di biti obtožen za; (capo di accusa)
capo d'imputazione točka obtožnice
imputazione di rapina a mano armata obtožen oboroženega ropa

2. bremenitev; knjiženje, vknjižba:
imputazione della spesa knjiženje stroška

incidente, -tal vmesen; postranski, priložnosten

incidente m (neprijeten) dogodek, pripetljaj; jur sporna stranska točka; postranska okolnost

issue¹ [ísju:, íšu:] samostalnik
odtok, izhod; izdaja (knjige, znamk); zvezek, številka (časopisa), naklada
ekonomija denarna emisija; posledica, rezultat, zaključek; potomec, potomci, rod, otrok, otroci; izdajanje (odredb)
ekonomija dohodek (od posestva)
pravno sporno vprašanje, predmet razprave, oporekanje, bistveno vprašanje
medicina izliv (krvi, gnoja)

at issue sporen
at issue with s.o. v sporu s kom
matter at issue sporna zadeva
point at issue sporna točka
issue of fact dejansko stanje stvari
issue of law izpodbijanje, oporekanje
to join issue with s.o. prepustiti rešitev sporne zadeve sodišču
to evade the issue izogniti se vprašanju
to take issue with s.o. prerekati se s kom, trditi nasprotno
the question raises the whole issue to vprašanje popolnoma spremeni
in the issue končno
to bring s.th. to a successful issue kaj uspešno izpeljati
to force an issue izsiliti odločitev
to die without issue umreti brez potomcev
free issue and entry prost prihod in vstop
to face the issue spoprijeti se z zadevo
to raise issue začeti vprašanje
to reach the issue poravnati spor
a vital issue problem bistvene važnosti
a side issue postranski problem
ekonomija issue of securities izdaja vrednostnih papirjev
ekonomija bank of issue emisijska banka
ekonomija issue of bill of exchange izdaja menice v promet

ítem ravno tako

ítem m ditto dostavek, dodatek; točka, stvar

iugulum -ī, n (demin. k iugum) pravzaprav ključnica (kost, ki veže ramo in prsi): Cels., uni homini iugula et humeri, ceteris armi Plin.; potem votlina nad ključnico ob grlu, grlo: iugula concava Ci., iugulum dare Ci. ali porrigere H. ali offerre T. nastaviti grlo = dati se usmrtiti, ferrum iugulo condere O., iugulum resolvere O. prerezati, perfodere T., iugulum petere Ci. v grlo meriti = hoteti koga zaklati, demittere gladium in iugulum Pl., pedem conferre et iugulum petere et sanguinem mittere Q., per iugulum sinistrum capulo tenus gladium totum alicui demergere Ap.; pren.: iugulum causae Plin. iun. glavna točka, glavni dokaz, iugulum petere Q. glavno stvar napadati. — Redkejša soobl. iugulus -ī, m: Acc. fr., Sen. ph., Iuv., Lucan., Stat., Q. (Decl.), Stat., Arn., Fl.

izhóden

izhódna točka point of departure; startingpoint

izhóden de sortie, de départ

izhodna vrata porte ženski spol de sortie
izhodna točka point moški spol de départ

izhóden de salida

izhodna vrata puerta f de salida
izhodna točka punto m de partida

izhodišč|e srednji spol (-a …) der Ausgangspunkt; (začetna točka) der Anfangspunkt; medicina, agronomija in vrtnarstvo pri gnitju, gnojenju: der Herd (Eiterherd, Fäulnisherd)
koordinatno izhodišče matematika der Koordinatennullpunkt
strankarsko: komisija za temeljna izhodišča die Grundwertekommission
debata o osnovnih izhodiščih die Generaldebatte

izlétniški d'excursion, d'excursionnistes, de touristes

izletniška točka lieu moški spol d'excursion

izlétniški (-a -o) adj. di gitanti, escursionistico, turistico:
izletniška skupina comitiva di gitanti
izletniška točka meta d'escursione

izoliran (-a, -o) abgekapselt; abgesondert; isoliert, Isolier- (ročaj der Isoliergriff); gedämmt (toplotno wärmegedämmt, zvočno schallgedämmt)
izolirana točka matematika isolierter Punkt

jedr|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Kern, -kern (atomsko Atomkern, celično Zellkern, hčerinsko Tochterkern, tehnika izvrtano Bohrkern, družine Familienkern, reaktorja Reaktorkern, kameno Steinkern, kondenzacijsko Kondensationskern, magnetno Magnetkern, mesta Stadtkern, neprepustno Dichtungskern, obročasto Ringkern, potujoče Wanderkern, satasto Wabenkern, kraja Ortskern, ulivano metalurgija Gießkern, vrtalno Bohrkern, vzmetno Federkern, zemljino Erdkern, zmrzovanja Kristallisationskern, der Kristallisationskeim); Kern- (delovnega časa die Kernarbeitszeit); (osrednja misel) der Kerngedanke; (osrednja točka) der Kernpunkt; (osrednji del) das Kernstück, der Kernbereich, pokrajine, države: die Kernzone, die Kernlandschaft; gozdarstvo (črnjava) der Kern; geografija pri gorstvu: die Rumpffläche
… jedra/jeder Kern- ( fizikazlitje die Kernverschmelzung, razbitje die Kernzertrümmerung, cepitev die Kernspaltung, masa die Kernmasse, razpad der Kernzerfall); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika der Kern
veliko jedro der Hauptkern
malo jedro der Nebenkern
gozdarstvo z razpokami v jedru kernrissig
brez jedra kernlos

jesensko enakonočje srednji spol astronomija die Herbst-Tag-und-Nachtgleiche
točka jesenskega enakonočja der Herbstpunkt, der Herbstanfang