Franja

étendre* [etɑ̃dr] verbe transitif iztegniti, raztegniti, razprostreti; obesiti (perilo); razpeti (dežnik); položiti, razgrniti; namazati; razredčiti (tekočino); figuré razširiti, povečati, pomuožiti

s'étendre razprostirati se; zlekniti se; povečati se, razširiti se; znesti se (sur quelqu'un nad kom)
vin masculin étendu d'un peu d'eau nekoliko z vodo razredčeno vino
étendre quelqu'un sur le sol, sur le lit položiti koga na tla, na posteljo
étendre du beurre sur une tranche de pain namazati maslo na rezino kruha
(familier) étendre un candidat vreči, odkloniti kandidata na izpitu
se faire étendre (familier) pasti (o kandidatu)
étendre sur le carreau zrušiti na tla, pobiti, ubiti
l'épidemie s'est étendue epidemija se je razširila
mes connaissances ne s'étendent pas jusque-là moje znanje ne gre, ne sega tako daleč

excĭdō¹ -ere -cĭdī (—) (ex in cadere)

I.

1. ven pasti (padati), iz česa pasti (padati), izpasti (izpadati), na tla pasti = zgruditi se: litteras excidisse in via Ci., quotiens (ista sica) excidit casu aliquo Ci., nullo cogente sagitta excidit V., excidit illa metu (omedlela od strahu) O., primo miser excidit aevo Pr., volvae excidunt Plin. izstopajo; z dat. personae: num qui nummi exciderunt … tibi? Pl., si qui nummi isti exciderant Ci., illi … dentes exciderunt Pl., Canidiae dentes excidere videres H., incautis pastoribus excidit ignis V., excidit tabella mihi O. Od kod? z abl.: excidere puppi V., lacertis H., excidit arce deus O., excidere equis Sen. tr.; s praep.: omnes illi nefarii gladii de manibus … exciderunt Ci., sol excidisse mihi e mundo videtur Ci. ep., sagittae excidunt e corpore Ci., a digitis excidit ansa meis O. Kam?: excidēre (sc. e navi) etiam saevientes quidam (elephanti) in flumen L., excidere inter manus Pr., excidat ante pedes lingua resecta tuos O., sagitta excidit in pedem Plin.

2. occ. vox horrenda per auras excidit V. je padel = je zadonel, quod primum sorte nomen excidit L. je prišlo iz žrebovnice, tako tudi: ut cuiusque sors exciderat L.

— II. pren.

1. uiti (iz ust), zdrkniti (z jezika), izmuzniti se: verbum ecquod umquam ex ore huius excidit, in quo quisquam posset offendi? Ci., quod verbum tibi non excidit … fortuito Ci., in libello, qui me imprudente et invito excidit Ci., tantumque (žaljive opombe) nefas patrio excidit ore? V., quod … excidit ore pio, coniunx, scelus? O., ne quis mihi putet temere excidisse Q.; pesn. (o osebi): (Proteus) vinclis excidet V. se bo izmuznil iz …

2. preiti, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se, pogubiti se: nunc nobis omnia haec exciderunt Pl., neque verendum est, ne quid excidat Ci., vultus, oratio, mens denique excidit Ci., luctus, spes excidit O., nec vera virtus, cum semel excidit, curat reponi deterioribus H., non ingenio quaesitum nomen ab aevo excidet Pr., excidere sibi Sen. rh. nehati biti sam pri sebi, ne zavedati se; brahilogija: in vitium libertas excidit H. se je sprevrgla; occ. uiti, pasti iz glave: necdum causae irarum exciderant animo V. niso bili pozabljeni, exciderat pacis mentio ex omnium animis L., Carthaginem et Hannibalem excidisse de memoria L., exciderant animo foedera lecta tuo O., excidere haec credam pectore posse tuo O.; abs.: mihi ista exciderant Ci. tisto sem bil pozabil, excidit mihi nomen tuum O. tvoje ime sem pozabil, exciderant surdo tot mea vota Iovi Pr., paene excidit mihi Q. skoraj bi bil pozabil, Xenophon non excidit mihi Q.; z inf. ali ACI: si calore dicendi vitare id excidisset Q., non excidit mihi scripsisse me in libro priore Q. nisem pozabil, excidit vobis … Democritum invenisse, quemadmodum … Sen. ph.; s konsekutivnim stavkom: excidit, ut peterem iuvenes quoque … annos O. pozabil sem prositi … ; redko pren. (o osebi sami) = pozabivši, pozabljajoči: palam moneri excidentis est Q., etiam excidentes unius admonitionis verbi in memoriam reponuntur Q.

3. (po gr. ἐκπίπτειν ἔκ τινος) kaj izgubiti, biti ob kaj: ex hac familia me plane excidisse intellego Pl., herus uxore excidit Ter., excidere de regno L. epit., iterum (se) excidisse regno Cu., excidere genere Q.; pesn.: quem (currum) si non tenuit, magnis tamen excidit ausis O. je bilo vendar veliko dejanje, pri katerem se je ponesrečil; occ. jur.: excidere formulā pravdo izgubiti: Sen. ph., Suet.

5. excidere ab aliquo od koga odpasti = ne ujemati (strinjati) se z njim: ego ab Archilocho excido Luc. ap. Non.

expédier [ɛkspedje] verbe transitif odpraviti (vlak), odpremiti (paket), (od)poslati (pismo); hitro opraviti (delo); hitro se znebiti (quelqu'un, quelque chose koga, česa); napraviti overjen prepis (listine)

expédier son adversaire au tapis (boksanje) spraviti nasprotnika na tla
expédier les affaires courantes opravljati tekoče posle (zadeve)
expédier quelque chose par avion, par chemin de fer, par camion, par la poste, par bateau poslati kaj z letalom, po železnici, s kamionom, po pošti, z ladjo
cet élève expédie son devoir en cinq minutes ta učenec opravi, zmaši nalogo v petih minutah
expédier le courrier odpraviti pošto (pisma itd.)
expédier quelqu'un au diable poslati, nagnati koga k vragu
expédier quelqu'un dans l'autre monde (familier) koga na oni svet spraviti, poslati
expédier un télégramme, une lettre recommandée oddati brzojavko, priporočeno pismo
expédier en grande, en petite vitesse poslati kot brzovozno, kot vozno blago
une tâche (na) hitro opraviti kak posel, nalogo

ficher² ali fiche, participe passé fichu [fiše, -šü] verbe transitif, familier vreči, zagnati, zabrisati; dati; verbe intransitif delati, počenjati

ficher (ali fiche) le camp pobrisati jo, pobrati se (stran)
fichez-moi le camp! poberite se proč!
fiche par terre vreči, spustiti na tla, figuré preprečiti
cette pluie fiche par terre notre projet de promenade ta dež onemogoča naš načrt za sprehod
fiche quelqu'un dedans (populaire) koga v zapor vtakniti; za nos potegniti, prevarati koga
fiche en l'air v zrak vreči, figuré preprečiti, onemogočiti
fiche une gifle primazati zaušnico
ficher la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
fiche-moi la paix! daj mi mir!
ficher à la porte skozi vrata vreči
on l'a fichu à la porte de l'école vrgli so ga iz šole
je te fiche mon billet que ... stavim, kar hočeš, da ...
il n'a rien fichu de la journée ves dan ni nič naredil
va te faire fiche!; je t'en fiche! motiš se! kje pa! vraga!
je pensais qu'il allait finir son discours mais, va te faire fiche!, il a parlé encore dix minutes mislil je, da bo končal svoj govor, toda kaj še (kje pa)!, govoril je še deset minut
je t'en ficherai, moi, des voyages d'agrément! ti bom že dal (še nimaš dovolj?) potovanj za zabavo!
se ficher (ali: fiche) de quelque chose požvižgati se na kaj
je m'en fiche! se požvižgam na to! mar mi je to! vseeno mi je!
se ficher par terre lopniti, pasti na tla
se ficher dedans, le doigt dans l'œil pošteno se zmotiti, »urezati«

fit⁵ [fit] pridevnik (fitly prislov) (for)
primeren, ustrezen, uporaben, zmožen, sposoben; zdrav; vreden

to feel (ali keep) fit dobro se počutiti
fit to eat užiten
I was fit to die of shame najraje bi se bil v tla udrl od sramu
as fit as a fiddle zdrav ko riba
more than is fit čezmerno, pretirano
I was fit to malo je manjkalo, da nisem
to think fit to odločiti se; raje narediti
to run to be fit to burst teči, dokler nam ne zmanjka sape
pogovorno I laughed fit to burst malo je manjkalo, pa bi bil počil od smeha
not to be fit to ne moči

flanquer [flɑ̃ke] verbe transitif postaviti ob bok; napasti z boka, braniti z boka, kriti; zagnati, vreči; dati (zaušnico)

elle est flanquée de sa mère vedno jo spremlja mati
flanquer à la porte vreči skozi vrata
flanquer par terre vreči na tla
flanquer un soufflet, une paire de gifles à quelqu'un pripeljati komu zaušnico, par gorkih
ça flanque tout par terre! to podere vse (naše načrte) !
se flanquer nakopati si (bolezen)
se flanquer une bonne pile pretepati se

franoso agg. plazovit, drseč, krušljiv:
terreno franoso plazovita tla

frapper [frape] verbe transitif udariti (au visage v obraz, du poing s pestjo); tipkati; zabiti (žebelj); kovati (novce); iznenaditi, presenetiti, osupiti, vtis napraviti, prizadeti, pretresti, prestrašiti, frapirati

frapper le sol du pied udarjati z nogo ob tla
frapper les vitres udarjati ob šipe (dež)
frapper de glace ohladiti z ledom
frapper à terre zrušiti, pobiti na tla; verbe intransitif (po)trkati (à la porte na vrata)
frapper à toutes les portes (figuré) obrniti sa na vse, ki bi mogli pomagati, vse poskusiti
frapper à la bonne porte (figuré) obrniti se na pravi naslov, na osebo, ki nam lahko ustreže
frapper à la tête (figuré) kaznovati vodje upora
frapper à coups de poignard zabosti (z bodalom)
frapper sur les touches udarjati na tipke
frapper des mains, dans ses mains ploskati
frapper en nullité proglasiti za neveljavno
l'horloge vient de frapper (le coup de) la demie ura je pravkar bila pol
frapper un grand coup napraviti energičen sklep
frapper de stupeur quelqu'un osupiti koga
frapper quelqu'un de crainte, d'étonnement prestrašiti, osupiti koga
frapper un coup décisif (figuré) zadati odločilen udarec
se frapper tolči se (la poitrine po prsih)
ne te frappe pas! ne razburjaj se!
se frapper (familier) skrbi si delati, vznemirjati se

friabile agg. drobljiv, krhek, prhek:
terreno friabile prhka tla

get out prehodni glagol & neprehodni glagol
ven potegniti, izvleči; izstopiti

get out of one's depth (ali control) zgubiti tla pod nogami
get out of bed on the wrong side vstati z levo nogo, biti slabe volje
get out of sight izginiti
get out of hand izogibati se nadzorstvu; končati delo
get out of habit odvaditi se
get out of one's mind izbrisati iz spomina

ghiaioso agg. prodnat:
terreno ghiaioso prodnata tla

glaiseux, euse [glɛzö, z] adjectif glinast

sol masculin glaiseux glinasta tla, glinovina

glínast clay, clayey; loamy; argillaceous

glínast golob clay pigeon
glínasta opeka claybrick
glínasta posoda, izdelki earthenware
glínasti šamot fireclay
glínasta tla clay soil
glínasta pipa clay pipe

glínast arcilloso; barroso

glinasta tla terreno m barroso suelo m arcilloso
glinasta posoda vasija f de barro
glinasta zemlja tierra f arcillosa
kolos na glinastih nogah coloso m a los pies de arcilla (tudi fig)

glinen [é] (-a, -o) Ton- (posoda das Tongefäß, pipa die Tonpfeife, plastika die Tonplastik, posoda das Tongeschirr, tla der Tonboden)

goret [gɔrɛ] masculin prašiček (tudi figuré); familier umazan otrok; figuré prašič, svinja (človek)

petit goret (figuré) pujsek; trda ščet (za ladijska tla)

goréti (-ím) imperf. ➞ zgoreti

1. bruciare, ardere:
ogenj gori v kaminu il fuoco arde nel camino

2. pren. bruciare:
glava mu gori la testa gli brucia

3. pren. (biti v veliki meri, kazati se v veliki meri, biti čustveno vznemirjen) ardere, bruciare:
v njem je gorela strast dentro gli bruciava la passione
goreti od ljubezni, sovraštva, želje ardere di amore, di odio, dal desiderio (di)

4. (kazati veliko navdušenje za) amare appassionatamente, ardere d'amore per, bruciare di; essere appassionato di:
goreti za domovino amare la patria
goreti za šport essere appassionato dello sport
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
saj ne gori (voda), saj mu še ne gori nad glavo perché tanta fretta, tanta premura?
srce mu gori zanjo è innamorato di lei
pren. goreti pod nogami, petami essere in grave pericolo, bruciare (a qcn.) sotto i piedi
bežati, kot bi tla gorela pod nogami scappare a gambe levate
igre gori fuoco
PREGOVORI:
če bi nevoščljivost gorela, ne bi bilo treba drv se l'invidia fosse febbre, tutto il mondo l'avrebbe

gozdn|i [ó] (-a, -o) Wald-, Forst- (čuvaj der Waldhüter, delavec der Forstarbeiter, Waldarbeiter, duh Waldgeist, požar der Waldbrand, rog glasba das Waldhorn, škodljivec der Forstschädling, žig der Forststempel, cesta Forststraße, Waldstraße, čistina, jasa die Waldlichtung, drevesnica der Forstgarten, meja die Waldgrenze, nimfa die Waldnymphe, paša die Waldweide, pot der Waldweg, preseka die Waldschneise, škoda der Forstschaden, der Forstfrevel, tla der Waldboden, učna pot der Waldlehrpfad, uprava die Forstverwaltung, das Forstamt, biologija združba die Waldgesellschaft, žival das Waldtier)
mala gozdna posest der Kleinwald
gozdne površine (gozdovi) množina das Waldland
gozdno gospodarstvo der Forstbetrieb, das Forstunternehmen, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
gozdno steklo das Waldglas
| ➞ → brglez, hulež, koren, kukmak …

granitique [-tik] adjectif graniten, granitski

sol masculin granitique granitna tla

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da