Franja

večéren du soir, vespéral

večerni časnik journal moški spol du soir
večerna izdaja (časnika) édition ženski spol du soir
večerna obleka (ženska) robe ženski spol du soir (ali de soirée), (moška) tenue ženski spol de soirée
večerno sonce soleil couchant
večerna šola école du soir
večerni tečaj cours ženski spol du soir
večerna zabava soirée ženski spol
večerna zarja rougeoiement moški spol du (soleil) couchant
večerno zvonenje cloches ženski spol množine du soir, angélus moški spol

večéren vespertino; nocturno; de noche

večerni časnik diario m de la noche, diario vespertino
večerna izdaja (časnika) edición f de la noche
večerna obleka vestido m de noche, (moška) traje m negro ali traje de etiqueta
večerno sonce sol m poniente, sol crepuscular
večerna šola, večerni tečaj escuela f nocturna
večerna zarja luz f crepuscular, arrebol m vespertino, crepúsculo m
večerno zvonenje toque m de oración, toque m de ánimas; ángelus m

večern|i [é] (-a, -o) abendlich, Abend- (tečaj der Abendkurs, gimnazija das Abendgymnasium, izdaja die Abendausgabe, poročila die Abendschau, zarja die Abendröte, sonce die Abendsonne)

versō (stlat. vorsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k vertere)

I. act. in pass.

1. obrniti (obračati), (za)sukati, (za)vrteti: Enn. ap. Macr., Tib. idr., massam forcipe V., turdos in igne H., ova in acri favillā versata O., inter manus et bracchia versat galeam … V., glebas ligonibus H., terram O. orati, fusum Cat., fusum pollice O., Sisyphus saxum vorsat Poeta ap. Ci. vali (od tod preg.: iam diu hoc saxum vorso Ter. = že dolgo se zastonj ubijam s tem človekom), exemplaria Graeca H. razvijati in brati knjige, suprema lumina O. zadnjič obrniti (obračati) oči, sortem urnā H. potres(a)ti, omnia versata cicutā O. premešano, versato cardine egreditur O. obrnivši vratni tečaj, venti me versant in litore V. me valjajo = valjajo moje mrtvo truplo, versare iuvenem toto cubili Pr. premetavati; tako tudi: lassa corporis versati ossa O. in med. versari lecto Cat. nemirno se premetavati; refl.: se more apri O., se in volnere V., se in utramque partem non solum mente sed etiam corpore Ci.; pren.: versare ignem in ossibus V.; s prolept. obj.: serpens volumina versat V. se zvija v kroge.

2. occ.
a) okrog poditi, sem in tja gnati (goniti), sem ter tja poditi, dreviti ipd.: Pl., Caecil. fr. idr., oves (na paši) V., currum in gramine V., utrāque manu pulsat versatque Dareta V.
b) vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Pr., Sen. ph. idr., ut me hodie versaris (= versaveris) Ci. poet., venenis humanos animos H.; pren.: cura, quae nunc te … versat Enn. ap. Ci., patrum animos cupido versabat L., nunc indignatio, nunc pudor pectora versare L.; z meton. obj.: fortuna utrumque versavit C. je zdelala oba, domos odiis V. razdirati, (sc. servus) versat domum O. = gospodari v hiši.

3. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): Fors omnia versat V., versare suam naturam ad tempus Ci., ad omnem malitiam mentem suam Ci., animum per omnia, in omnīs partes V., curas huc illuc V.; refl.: huc et illuc vos versetis licet Ci., haerere, versare se Ci. ne vedeti, ne kod ne kam.

4. occ.
a) obrniti (obračati), prevrniti (prevračati), (različno, napačno) razložiti (razlagati), zaviti (zavijati), zasukati (zasukavati): eadem multis modis Ci., in iudiciis causas Ci., verba Ci.
b) (koga preobrniti (preobračati) = obdelati (obdelovati), pregovoriti (pregovarjati), zase ali na svojo stran pridobi(va)ti: muliebrem animum in omnes partes L., hinc spe, hinc metu militares animos versant Cu., militum animos castigando hortandoque L.
c) v mislih v duhu (pre)obračati = premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), (pre)tuhtati (prim. volvō): Pl., Pr., Q., Suet., Amm. idr., omnia secum L., in animis secum unam quamque rem L., dolos in pectore V. ali nova pectore consilia V. izmišljati si; z odvisnim vprašanjem: secum versat, quos ducere possit muros V., versate diu, quid ferre recusent umeri H. —

II. med.

1. obračati se, sukati se, vrteti se: mundus versatur circa axem Ci., suapte natura versari turbinem putat Ci.

2. (o osebah) „sukati se kje“ = kje muditi se, zadrževati se, gibati se, nahajati se, bivati, biti: non in campo, non in conviviis Ci., in Galliā C., in Sabinis N., apud praefectos regios N., in proelio, in castris, in opere, intra vallum C., nobiscum versari iam diutius non potes Ci., sic in Asiā versatus est N. se je tako obnašal (vedel); pren. (o stvareh): partes eae, in quibus irae versantur Ci. ali iura civilia iam pridem versantur in nostrā familiā Ci. so doma, in communi odio paene aequaliter versatur odium meum Ci.

3. metaf. (v kakem stanju, položaju) nahajati se, biti, živeti ipd.: Q., Vell. idr., multum in bello N., in periculo Ci., extra periculum versatur Cu. ni (več) nobene nevarnosti, ni se treba (več) bati zanj, in timore Ci., in simili culpā C. biti enako kriv, in celebritate N. ali in laude Ci. sloveti, in pace Ci. imeti mir, živeti v miru, in errore Ci. v zmoti biti, motiti se, res versantur in facili cognitione Ci. je moč zlahka spoznati, quae in foro versantur Ci. kar se (pri)godi; pogosto: versatur aliquis (aliquid) alicui in oculis, ante oculos, ob oculos Ci. kdo (kaj) je komu pred očmi, kdo (kaj) se mota komu po mislih, kdo ima koga (kaj) v mislih; occ.
a) ukvarjati se s čim, zaposlen biti s čim, pečati se s čim, opravljati kaj, udeleževati se česa, razpravljati o čem ipd.: Q. idr., in sordidā arte, in omnibus ingenuis artibus, in rapinis, in quaestu compendioque Ci., in imperiis honoribusque Ci., in re publica Ci. ukvarjati se s politiko, politično delovati, biti politično dejaven, quae omnes artes in veri investigatione versantur Ci., uterque in summā severitate versatur Ci. oba zahtevata največjo strogost, quidam circa res omnes, quidam circa civiles modo versari rhetoricen putaverunt Ci. da obsega retorika vsa področja, … da se ukvarja le z državljanskimi zadevami, in coniuratorum gratulatione Ci. udeleževati se veselice, duo crimina, in quibus una persona versatur Ci. je deležna, in materiā aliquā, in re difficili versari Ci. razpravljati o kakem (težkem) predmetu.
b) sloneti na čem, stati na (v) čem, temeljiti na čem, biti osnovan na čem, obstajati v čem: laetitia et libido in bonorum opinione versantur Ci., dicendi omnis ratio in communi quodam usu … versatur Ci.

vestibule [véstibju:l]

1. samostalnik
veža, vestibul, preddvor
medicina predkomora, vhod v votle organe

vestibule of the ear ušesni preddvor; ameriško, železnica pokrit prehod med dvema vagonoma
ameriško, železnica vestibule train (= corridor train) vlak, sestavljen iz voz s hodnikom
vestibule school uvodni tečaj (za nove delavce v industrijskih obratih)

2. prehodni glagol
opremiti z vestibulom; povezati (železniške vagone) s prehodi

višjestopenjsk|i [ô] (-a, -o) höher, fortgeschritten
višjestopenjski tečaj der Forgeschrittenenkurs

vodníški (-a -o) adj. di guida; per guida:
vodniški tečaj corso per guide

vráta puerta f ; (pri avtu ipd) portezuela f

balkonska (stranska, smična, tajna, slepa, stektena, zadnja, zasilna) vrata puerta f ventana (accesoria, corrediza, secreta, falsa, vidriera, trasera, de socorro)
Železna vrata las Puertas de Hierro
vrtljiva vrata puerta giratoria
tečaj vrat gozne m
krilo vrat batiente m
pred vrati a la puerta
politika odprtih vrat politica f de puerta abierta
sodna razprava za zaprtimi vrati juicio m a puerta cerrada
odpreti (zapreti) vrata abrir (cerrar) la puerta
na stežaj odpreti vrata abrir a par en par las puertas (čemu a a/c)
zapreti vrata za seboj cerrar la puerta tras de sí
oditi skozi vrata pasar por la puerta
potrkati na vrata llamar a la puerta
krepko trkati na vrata, tolči po vratih echar las puertas abajo
stati pred vrati estar a (ali ante) la puerta
pokazati komu vrata, pred vrata postaviti koga enseñarle a alg la puerta de la calle, echar a la calle a alg, fam poner a alg de patitas en la calle
zapreti pred nosom vrata komu dar a alg con la puerta en las narices
vreči koga skozi vrata poner a alg en la puerta (de la calle)

vratn|i² (-a, -o) gradbeništvo, arhitektura Tür-, Tor- (lok der Torbogen, okvir der Türstock, podboj der Türpfosten, tečaj die Türangel, zidec/opasek das Türgesims, niša die Türnische, preklada der Türsturtz, prevleka die Türverkleidung, špaleta die Türleibung, krilo der Türflügel, Torflügel, okence das Türfenster, polnilo die Türfüllung)

vrtljiv (-a, -o) drehbar, levo, desno: schwenkbar; rotierend, umlaufend; Dreh-, Schwenk- (podstavek das Drehgestell, kondenzator elektrika der Drehkondensator, most die Drehbrücke, oder die Drehbühne, pladenj der Drehteller, steber der Drehpfeiler, stol der Drehstuhl, der Drehsessel, stolček der Drehschemel, tečaj der Drehzapfen, žerjav der Drehkran, Schwenkkran, kulisa die Drehkulisse, kupola die Drehkuppel, vojska der Drehturm, miza der Drehtisch, pipa der Schwenkhahn, plošča die Drehscheibe, ročica der Dreharm, Schwenkarm, streha das Schwenkdach, šoba die Drehdüse, tuljava elektrika die Drehspule, vrata die Drehtür, okno das Drehfenster, sedlo das Drehgelenk)
letalo z vrtljivimi krili letalstvo der Drehflügler

začéten (-tna -o) adj. iniziale, introduttivo, preliminare, primo:
začetni pogovori državnikov i primi colloqui degli uomini di Stato
začetni tečaj corso introduttivo
začetni položaj posizione iniziale
gastr. začetna jed prima portata, entrée
začetna in končna postaja (tramvaja) capolinea
um. Van Goghova slika iz začetnega obdobja un Van Gogh prima maniera
geogr. začetni poldnevnik meridiano iniziale
teh. začetni robnik marginatore iniziale
šport. začetni udarec servizio, battuta

začetn|i [é] (-a, -o) Anfangs- (hitrost die Anfangsgeschwindigkeit, lega die Anfangslage, plača das Anfangsgehalt), Ausgangs- (položaj die Ausgangsstellung, črta die Ausgangslinie, kopel das Ausgangsbad, žica der Ausgangsdraht), Anlauf- (težava die Anlaufschwierigkeit), Eröffnungs- (tečaj der Eröffnungskurs, bilanca die Eröffnungsbilanz), Vor- (obdelava die Vorbehandlung, jed die Vorspeise); (primaren) primär, Primär- (napoka der Primärriss)
začetno obdelan vorbearbeitet
začetni kapital das Anfangskapital, Startkapital

začétniški de débutant, élémentaire

začetniški tečaj cours moški spol pour débutants

začétniški de principiante; elemental

začetniški tečaj curso m para principiantes

zakljúčen final; de clausura

zaključna formula (komuniké) fórmula f (comunicado m) final
zaključni govor discurso m final
zaključni račun cuenta f (ali balance m) final
zaključni tečaj (na borzi) cotizacion f de cierre (ali de última hora)

zémeljski earthly; terrestrial; of the earth, earth(-); territorial; (tega sveta) of this world, temporal

zémeljska dela excavations pl, diggings pl
zémeljski ekvator earth's equator
zémeljska antena earth (aerial), ZDA ground (antenna)
zémeljska obla (terrestrial) globe
zémeljska os axis of the earth
zémeljska ožina isthmus
zémeljski nasip embankment
zémeljski plaz, udor landslide, landslip
zémeljski plin natural gas, earth gas
zémeljska površina the surface (ali the face) of the earth
zémeljska privlačnost gravity pull, gravitational attraction (of the planet)
zémeljska smola asphalt, bitumen
zémeljska sreča earthly happiness
zémeljski tečaj pole

zlát made of gold, gold; golden; (barva) gold-coloured

zláta doba the golden age
zlát človek (figurativno) a very kind-hearted man
zláta črka gilt letter
zláti časi (figurativno) golden hours pl
zláti fazan golden pheasant
zláti lasje golden hair
zláta jama (figurativno) treasure house, ZDA (zlasti figurativno) bonanza
zlát kovanec gold coin
zláto kritje gold cover
zlát lak gold-coloured varnish
zláta pena gold foil, tinsel
zlát list gold leaf
zláta rozga botanika golden rod
zláta palica gold ingot
zláta mladina (figurativno) gilded youth
knjiga z zláto obrezo a gilt-edged book
zláti prah gold dust
zláto (pisalno) pero gold nib, gold fountain pen
zláto runo golden fleece
zláto tele golden calf
zláta sredina golden mean
zláta rezerva gold reserves pl (ali reserve)
zláta poroka golden wedding
zláto pravilo golden rule
zláta mrzlica (figurativno) gold fever, gold rush
zláta ribica goldfish
zláta posoda gold plate
zláta kep(ic)a gold nugget
zláto število golden number
zláta ura gold watch
zláto srcé a heart of gold
zláti tečaj gold price
zlát trak gold lace
zláta valuta gold currency, gold standard
države z zláto valuto countries on the gold standard
zláta zlitina alloy of gold
zláto žito golden wheat
Zlata obala geografija the Gold Coast
jesti iz zláte sklede to eat off gold plate

θαιρός, ὁ [Et. iz θϝαρ-jο-ς, idevr. dhwr̥-jo-s, gl. θύρα] ep. tečaj, stožér (pri vratih).

πόλος, ὁ (πέλω vrtim se) 1. tečaj, pol, nebesni svod. 2. ion. solnčna ura.

πυθμήν, ένος, ὁ [Et. iz φυθμήν, nem. Boden, lat. fundus, tla] tla, dno, (morska) gladina, noga (pri postelji ali trinožniku), podstavek; stožer, tečaj, podboj; konec debla ali korenine (pri drevju).