Franja

hintenherum na zadnjo stran; figurativ potihem; verkaufen: potiho

Hinterfront, die, Baukunst, Architektur zadnja stran, hrbtna stran; figurativ hrbet

Hinterleibsrücken, der, Tierkunde hrbtna stran zadka

Hinterseite, die, zadnja stran, hrbtna stran

hinüberfahren^* prevažati/voziti čez, voziti na drugo stran; intransitiv odpeljati se

hive off neprehodni glagol
figurativno iti stran, odcepiti se

hōrsum, adv. (skrč. iz hūc vorsum) sem(kaj), na to stran: Pl., Ter.

húdōst ž slabost, slaba stran: hudost ovoga djela očita je

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.

in-clīnō -āre -āvī -ātum m (prim. gr. κλίνω)

1. nagniti (nagibati), pripogniti (pripogibati), ukloniti (uklanjati), prikloniti (priklanjati): Q., genua (in) harenis i. O. pripogniti in nasloniti na … , inclinatus temo O. navzdol nagnjeno, mālos i. L. jadrnike, cursum i. O. v loku leteti, aquas ad litora i. O. zasukati, napeljati; occ. pri spolnem odnosu položiti: i. aliquam Iuv., se i. cum liberta Pl. leči k osvobojenki.

2. refl. med. in intr. nagniti (nagibati) se: milites inclinant in unum locum L., terra inclinatur Lucr.; occ.
a) (o soncu in dnevu) nagniti (nagibati) se: sol se inclinavit meridie L., inclinare meridiem sentis H., dies inclinat Iuv., quin inclinabat dies T.; od tod intr.: inclinat dies T., meridies H. se nagiblje.
b) (o bojnih vrstah kot voj. t. t.) nagibati se k begu, začeti omahovati, umikati se: confestim Romana inclinatur acies L., res inclinatur in fugam L.; pren.: timore inclinari L.; intr.: in neutram partem inclinabant acies L., milites in fugam inclinarunt L.
c) (o bolezni): nagniti ali obrniti se na boljše ali slabše: morbis ad sanitatem inclinantibus Cels., inclinatae in deterius principia valetudinis senserat Vell.; od tod tudi: pojenja(va)ti, manjšati se: morbus inclinatus Cels., febris se inclinat Cels.
č) (o barvi): nagibati se k, bližati se: herba coloris in luteum inclinati Plin. umazano rumena.

3. kot gram. t. t.
a) končnico pregibaje tvoriti, sklanjati: Gell.

4. metaf. nagniti (nagibati), obrniti (obračati) kam: culpam in collegam Ci. zvračati, onera in divites L., animos in hanc causam inclinavit L. je pridobil za … , opes inclinantur in Sabinos L. se nagnejo k, pripadejo … , haec animum inclinant, ut credam L. me nagiblje, da … ; occ.
a) na slabše obrniti, poslabšati: omnia inclinat fortuna L.; med. in refl. fortuna se inclinaverat C. se je obrnila (na slabše).
b) na eno stran nagniti, odločiti; podoba je vzeta od tehtnice: ait ipsos rem inclinaturos L., fraus rem inclinavit L.

5. refl., med., intr. (duševno) nagibati se k, naklonjen biti komu ali čemu; refl.: inclinare se ad Stoicos Ci.; med.: inclinati ad credendum animi T. nagnjeni; intr.: sententia senatus inclinat ad pacem Ci., dubii inclinant ad nomina danda L., in stirpem regiam inclinavere studiis Cu.; s finalnim stavkom: eo inclinabant sententiae, ut tempus differretur L. — Od tod adj. pt. pf. inclīnātus 3.

inconveniencia ženski spol neprimernost, nespodobnost; neprijetnost, nevšečnost, neprilika, težava; senčna stran

Innenseite, die, notranja stran

Innentitel, der, naslovna stran

īnsaeptiō -ōnis, f (īnsaepīre) izbrušena stran ali plošča, rob: Sen. ph.

inside³ [ínsáid] samostalnik
notranjost, notranja stran, notranji del
figurativno bistvo, srž
pogovorno notranjščina, želodec, drob
pogovorno potnik v poštni kočiji
pogovorno sredina
ameriško, sleng zaupno obvestilo
matematika ploščina

from the inside od znotraj
inside out notranja stran navzven, obrnjen
to turn s.th. inside out narobe obrniti, postaviti na glavo
to know s.th. inside out znati kaj na pamet, dobro kaj poznati
ameriško, sleng on the inside poučen o čem, (so)udeležen
to look into the inside of s.th. natančno kaj preiskati
the inside of a week sredina tedna

intērno

A) agg. (komparativ interiore, superlativ intimo) notranji (tudi ekst.in pren.):
rivestimento interno notranja obloga
medicina interna interna medicina
numero interno interna številka, interno
politica interna notranja politika
alunno interno gojenec internata

B) m

1. notranjost (tudi pren.):
l'interno di una casa notranjost hiše

2. interna številka:
scala B, interno 5 stopnišče B, interna številka 5

3. obl. notranja stran kožuha

4. med. stažist

5. šport srednji igralec

6. polit. notranje zadeve:
ministero dell'interno, degli interni notranje ministrstvo, ministrstvo notranjih zadev

7.
interni pl. film interieri, notranji posnetki

intervenire^* v. intr. (pres. intervēngo)

1. knjižno dogoditi, dogajati se; pripetiti se

2.
intervenire (in, su) posredovati, poseči:
intervenire in una discussione poseči v razpravo
intervenire su un avversario šport ovirati nasprotnika (v akciji)

3. udeležiti, udeleževati se:
intervenire alla festa udeležiti se zabave
intervenire alle urne iti volit

4. pravo nastopiti, nastopati kot stran (v procesu)

5. med. operirati

intrīn-secus, adv. (inter, secus; prim. extrīn-secus)

1. znotraj, notri (naspr. extrīnsecus, exterius); le pesn. in poznolat.: Lucr., Amm., Prud., iecur i. cavum, extrinsecus gibbum Cels., haec aviaria i. et extrinsecus polire Col., i. (solum) stratum sulphure et bitumine traditur Iust., ne cupa et clavus conteratur i. Cat., unam partem ab altera exclusam equitibus i. (od znotraj) adortus Auct. b. Afr.

2. navznoter, na notranjo stran: replicare iocinera i. Suet.

ipofilo m bot. spodnja stran lista

ishériti ìshērīm
I. obrniti, postaviti po strani: prema sebi derdef isherila
II. isheriti se stati po strani, nagniti se na stran: prozori se isherili prema strani kojoj je cijela zgrada posrnula; naša se kola najedared jako trucnuše, isheriše i malone preturiše, prim. tudi herav