Franja

viejo star, prileten; staromoden; obrabljen; premoder za svoja leta

perro viejo (fig) star lisjak
hacerse, volverse viejo, ir para viejo (po)starati se
viejo m starec
¡mi viejo! (Am) prijatelj moj!

vierjährig štirileten, star/trajajoč štiri leta

vieux, vieil, vieille [vjö, vjɛj] adjectif star; zastarel; dolgoleten; betežen od starosti; obrabljen, ponošen; masculin, féminin starec, starka

le bon vieux temps dobri stari časi
un vieil ami star prijatelj
les vieux pluriel, (populaire) starši
les vieilles gens stari ljudje
mon vieux moj dragi
il a l'air vieux videti je star
se faire vieux (po)starati se; delati se starega
ne pas faire de vieux os (familier) ne doživeti (visoke) starosti, ne živeti dolgo
les vieux jours starost
vieille fille stara devica

villanelle [-nɛl] féminin pastirska pesem; star ples s petjem

villano neplemiški, meščanski; figurativno kmečki, neotesan; podel, nizkoten; sramoten; villano moški spol vaščan; neplemič; figurativno suruvež; star španski ljudski ples

el villano en su rincón (fig) odljuden človek
villano harto de ajos (fig) kmečki neotesanec, kmetavzar

vintage [víntidž]

1. samostalnik
vinska trgatev; letni pridelek vina
figurativno letnik vina
poetično dobra kapljica
pogovorno produkcija, letnik

a drama of prewar vintage predvojna drama
a hat of last year's vintage lani izdelan klobuk
a vintage year leto s pridelkom dobrega vina
vintage wines žlahtna vina
vintage champagne pristni francoski sekt

2. pridevnik
izbran, izvrsten; star

vintage motor-cars avtomobili prvih tipov, "veterani"
a vintage conversationalist izvrsten sobesednik

3. prehodni glagol
dobiti (kakovostno) vino iz; predelati v vino; trgati (grozdje)

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

VO kratica

1. Very Old (molto vecchio) zelo star (v vinarstvu)

2. velocità ordinaria navadna hitrost

vodílo guidance; figurativno lodestar, loadstar, guiding star, pole star

vam v vodílo for your guidance

vučètina m velik, star volk

vùčina
1. m velik, star volk
2. ž volčje krzno

water-dog [wɔ́:tədɔg] samostalnik
pes, ki ima rad vodo
ameriško, pogovorno star morski volk (mornar); dober plavač

wheeze [wi:z]

1. samostalnik
sopenje, sopihanje, sopihajoče dihanje (pri astmi itd.)
gledališče, sleng improvizirana šala, domislek
pogovorno star dovtip; trik

2. neprehodni glagol
sopsti, sopihati, težko dihati
prehodni glagol
(= wheeze out) izgovoriti, izustiti s sopihajočim glasom

wintry [wíntri] pridevnik (-trily prislov)
zimski; mrzel, hladen; vetroven, viharen
figurativno neprijazen, mračen, turoben; postaran, sivolas, star

a wintry sun zimsko sonce
a wintry smile hladen nasmeh

world-old [wə́:ldóuld] pridevnik
star kot zemlja, prastar, zelo star

yearling [jí:liŋ]

1. pridevnik
leto dni star, enoleten

2. pridevnik
enoletna žival (rastlina, otrok)
ameriško, vojska gojenec 2. razreda kadetnice

yearling [jœrliŋ] masculin leto star čistokrven konj

zehnstündig deseturen; star deset ur

zelena mrena ženski spol medicina grüner Star

zvezd|a³ [é] ženski spol (-e …) (zvezdnik/zvezdnica) der Star (filmska Filmstar, rockovska Rockstar), Star- (odvetniška der Staranwalt, gost der Stargast)