Franja

Zadetki iskanja

  • prelámati prèlāmām (se) prelamljati (se), lomiti (se): svjetlost se prelama; prelamati slog tisk. lomiti stavek
  • prelòmiti prèlomīm
    I.
    1. prelomiti: prelomiti drvo, kruh, sablju; prelomiti slog prelomiti stavek; on stoji prelomljen u koljenima i zagušeno diše
    2. zlomiti: pokazao se strastan i uporan nacionalist, koga je nemoguće prelomiti; Stanu su sirotinja i samotinja pre vremena prelomili
    3. prelomiti, poteptati: prelomiti vjeru poteptati dano besedo
    4. prelomiti stvar preko koljena narediti kaj površno
    II. prelomiti se
    1. prelomiti se: sekina se katarčica prelomila sestrin jambor se je prelomil; na kraju glas mu se prelomi
    2. po daljšem obotavljanju se odločiti: ali kad se čovjek odlučio i prelomio u sebi da odustane od namjeravane prodaje, onda ipak više cijeni robu
  • preskočíti to jump (ali to leap, to spring, to hop, to skip) over (ali across); (zapreko, figurativno) to clear, to negotiate

    preskočíti dve leti to skip two years
    preskočíti vrsto to skip a line; (jarek) to jump over, to leap over; (besedo, stavek) to omit, to skip, to leave out
    preskočíti od ene téme na drugo to skip from one topic to another
  • primerjaln|i (-a, -o) Vergleichs- (stavek der Vergleichssatz)
  • principal1 [prínsipəl] pridevnik (principally prislov)
    prvi, glaven, osnoven, vodilen
    slovnica glavni

    tehnično principal axis glavna os
    gledališče principal boy igralka glavne moške vloge v pantomimi
    slovnica principal clause glavni stavek
    ekonomija principal creditor (debtor) glavni upnik (dolžnik)
    ekonomija principal office, principal place of business sedež podjetja
  • principal, e, aux [prɛ̃sipal, po] adjectif glaven, poglaviten; najvažnejši; masculin glavna stvar (točka); direktor mestne gimnazije; commerce glavnica; familier šef, predstojnik

    au principal v glavnem
    entrée féminin principale glavni vhod
    ingénieur masculin principal glavni inženir
    ligne féminin principale glavna (železniška) proga
    proposition féminin principale, principal féminin, (grammaire) glavni, nadredni stavek
    rôle masculin principal (théâtre) glavna vloga
  • principale

    A) agg. poglaviten, glaven:
    proposizione principale jezik glavni stavek
    via principale glavna ulica

    B) m, f pog. glavni, predstojnik, šef; gospodar; principal

    C) m glavno, poglavitno
  • priréden (-dna -o) adj. lingv. coordinato, coordinativo, paratattico:
    priredni veznik congiunzione coordinativa
    priredni stavek proposizione coordinata, paratattica
  • priréden coordinado; coordinativo

    priredni stavek oración f coordinada
  • priréditi prìrēdīm
    1. prirediti: prirediti ples, igranku, zabavu, izdanje knjiga
    2. prirediti, koordinirati: priredena rečenica priredni stavek
  • prōnūntiābilis -e (prōnūntiāre) izrekljiv, izgovorljiv: est una inter has ad propositum potissima, quae pronuntiabilis (popoln stavek) appellatur, absolutam sententiam comprehendens Ps.-Ap., in qua definitione et orationis species non alia quam pronuntiabilis intellegenda est, quae, ut supra diximus, sola aut vera est aut falsa Ps.-Ap.
  • proposition1 [prɔpəzíšən] samostalnik
    predlog, ponudba; (predložen) načrt, namera
    ekonomija ponudba
    logika podmena, trditev
    pogovorno zadeva, problem; naloga
    pogovorno trgovina, kupčija
    matematika problem, teorem

    pogovorno paying proposition donosna kupčija
    slovnica principal proposition glavni stavek
    a tough proposition trd oreh, težek primer
    he is a tough proposition z njim ni dobro češnje zobati
  • prȍst -a -o, dol. prȍstī -ā -ō
    1. prost, enostaven: -a rečenica lingv. prosti stavek; -a i složena tijela, -e vježbe; to se vidi i -im okom
    2. prost: -i pad; -i broj prafaktor
    3. preprost: -i narod; -a haljina; prost problem; -o pitanje
    4. navaden: prost vojnik; -a godina
    5. prostaški, neotesan: -o vladanje
    6. prostodušen: prost čovjek
    7. -o mu bilo bog mu odpusti; od boga ti -o bilo bog ti naj odpusti; -a mu duša bog mu grehe odpusti; da mu je bogom -o bog mu bodi usmiljen sodnik
  • pròst (prôsta -o)

    A) adj.

    1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
    prosti čas tempo libero
    prost sedež posto libero
    risati s prosto roko disegnare a mano libera
    videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

    2. esente, immune:
    davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
    prosto plačila esente dal pagamento

    3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

    4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

    5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prosti prevod traduzione libera
    pren. imeti proste roke avere le mani libere
    pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
    prosta carinska cona zona franca, punto franco
    prosta luka porto franco
    prosta plovba navigazione libera
    prosta prodaja vendita libera
    anat. prosta rebra costole fluttuanti
    šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
    šport. prosta vaja esercizio libero
    šport. prosti progam programma libero
    proste cene prezzi liberi
    fiz. prosti elektron elettrone libero
    kem. prosti kisik ossigeno libero
    šah. prosti kmet pedone libero
    šport. prosti met tiro libero
    fiz. prosti pad caduta libera
    šol. prosti spis tema libero
    lingv. prosti stavek proposizione semplice
    šport. prosti strel tiro libero
    avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

    B) prôsto (-ega) n
    predstava na prostem spettacolo all'aperto
    dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
    imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare
  • razčléniti (-im) | razčlenjeváti (-újem) perf., imperf.

    1. segmentare, sezionare; articolare:
    razčleniti parcelo segmentare la particella

    2. analizzare; ekst. valutare:
    kritično razčleniti analizzare criticamente
    razčleniti nastali položaj valutare la nuova situazione
    lingv. razčleniti stavek analizzare la frase

    3. arhit. articolare, segmentare, suddividere:
    razčleniti fasado z lizenami articolare la facciata mediante lesene
  • razuméti comprender; entender; concibir

    razumeti špansko comprender el español
    napačno razumeti entender mal (ali a mala parte)
    razumeti šalo entender de bromas, saber seguir una broma
    razumete? ¿comprende usted?
    dati razumeti dar a entender
    ničesar ne razumeti o no entender nada de, (pojma ne imeti) no tener idea de
    kaj razumete pod ...? ¿qué entiende usted por...?
    kako razumete ta stavek? ¿cómo interpreta usted esta frase?
    če sem prav razumel si he comprendido bien, si no estoy equivocado
    razumeti se (med seboj) entenderse
    razumeti se na entenderse en (ali de), ser experto en
    dobro se razumeti s kom entenderse (bien) con alg, fam hacer buenas migas con alg
    to se razume (eso) se comprende
    to se samo po sebi razume eso se comprende por sí mismo, eso se sobreentiende, fam eso cae de su peso
  • re-flectō -ere -flexī -flexum (re in flectere) nazaj nagniti (nagibati), upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati), kreniti, premakniti (premikati), obrniti (obračati), (za)sukati, zasukati (zasukavati): Stat., Macr. idr., reflexa cervice O., reflectere caudam Plin., caput Cat., mollia colla reflectunt V., oculos O. ali visūs Val. Fl., pedem Cat. = cursum Val. Max. = gressum Sen. tr. vrniti se.

    1. med. nazaj se nagniti (nagibati), nazaj se obrniti (obračati): O., Plin. idr., caput tereti cervice reflexum Ci., illa (sc. lupa) tereti cervice reflexa V.; pesn.: longos reflectitur ungues O. zakrivlja se nazaj v … = dobi dolge nazaj zakrivljene kremplje.

    2. metaf.
    a) obrniti (obračati) nazaj, zaobrniti (zaobračati): nec prius animum reflexi V. nisem mislil (nazaj) na … , animum incitatum reflectere Ci. pomiriti, ublažiti, ganiti, vzbuditi (vzbujati) sočutje, orsa in melius V. na bolje, mentem a Clodianis latrociniis reflectere Ci. odvrniti; refl. umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se: morbi reflexit causa Lucr.
    b) stavek, sklep, zaključek obrniti (obračati), preusmeriti (preusmerjati): Ps.-Ap., M.
  • regént

    I. -ţi m regent, namestnik

    II. -ă (-i, -e) adj. lingv. glaven
    propoziţie regéntă glavni stavek
  • relatif, ive [rəlatif, iv] adjectif odnosen, oziralen, relativen; sorazmeren; nepopoln, omejen, približen

    relatif à ki se tiče, ki zadeva, v zvezi z
    pronom masculin relatif oziralni zaimek
    proposition féminin relative oziralni stavek
    majorité féminin relative relativna večina
    un silence relatif relativna, nepopolna tišina
    études féminin pluriel relatives à une question preučevanje (ki je) v zvezi z nekim vprašanjem
    tout est relatif! vse je relativno!
  • relative2 [rélətiv]

    1. pridevnik
    nanašajoč se na, ki se tiče (koga, česa); sorazmeren, relativen; (redko) primeren, ustrezen, zadeven
    slovnica oziralen, relativen
    religija indirekten

    relative to gledé na
    relative clause oziralni stavek
    relative pronoun oziralni zaimek
    relative humidity relativna vlaga
    relative worship religija češčenje slik
    relative value relativna vrednost
    the arguments relative to the dispute argumenti v zvezi z diskusijo
    to be relative to nanašati se na; biti odvisen od, biti pogojen z
    prices are relative to the demand cene so odvisne od povpraševanja
    to live in relative ease živeti v relativnem udobju

    2. prislov
    pogovorno gledé, o, v zvezi z

    I talked to him relative to your business govoril sem z njim o vaši zadevi