Franja

šalabàkter m (n. Scharteke) slabš. stara, zanič knjiga, star špeh

šàrteka ž (n. Scharteke) slabš. stara, zanič knjiga, star špeh

škorčj|i [ô] (-a, -e) starartig; Star-

škúda ž (it. scudo, lat.) škud, star beneški in dubrovniški zlat ali srebrn kovanec

tablature [tǽbləčə] samostalnik
zgodovina, glasba tablatura, star način pisanja not; slika; slika na lesu
zastarelo tablica (plošča) za pisanje

tablature [tablatür] féminin tablatura, star (zelo kompliciran) način pisanja not; (figuré, vieilli)

donner de la tablature à quelqu'un delati komu preglavice

tacot [tako] masculin, familier star avto, »škatla«; majhen vlak; lokomotiva tega vlaka

-tägig trajajoč ... dni; star ... dni

teuf-teuf [tœftœf] masculin, invariable hrup motorja; familier star model avtomobila

course féminin de teuf-teuf(s)-teuf-teuf(s) dirka starih avtomobilov

tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec

tío abuelo stari stric
tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
tío vivo vrtiljak
en casa del tío (pop) v zastavljalnici
es un tío comiendo (fam) je hud jedec

trīmus 3 (iz *tri-himus; prim. ter, hiems, bīmus, quadrīmus) pravzaprav „trizimen“, „tri zime star“; od tod trileten (troleten), tri leta star: filia Pl., Nero Vell., vacca Varr., equa H., sus Petr., capra Vulg., arbor Plin., dies trima Icti. triletni rok, sed melius post trimum (po treh letih) domari posse equulum Varr.

ubàjatiti se -ī se postati star, postan, pokvarjen: jelo se ubajatilo; ubajaćen sir

vecchiōtto

A) agg. precej star, postaren; pren. zastarel

B) m (f -ta) krepek, čil starec

večérnica astronomija evening star, Hesperus

vejazo silno star, ko zemlja star

vejote moški spol star teleban, teslo

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

vetulus 3 (demin. vetus) precej star, postáren (póstaren), postáran, starikav, starovíčen, starejši: Mart. idr., senex Pl., bos (naspr. novellus bos) Varr., equus, arbor Ci., filia Ci. ep., cum isto gladiatore vetulo pugnabat Ci., cornix H., Falernum Cat.; subst.

1. vetulus -ī, m starina, starček, starec, starčè, starejše starín: qualis volo vetulos duo Pl.; šalj.: mi vetule Ci. ep. moj starče.

2. vetula -ae, f starka, večinoma zaničlj. = staruha, babura, (stara) coprnica (naspr. adulescentula): Pl., Mart., Iuv., Hier.

vetusculus 3 (demin. vetus) precej star, postáren (póstaren), postaren, postáran, starikav, ostarel, „starovíčen“, mator, starejši: figuram iniceres, prisco verbo adornares, colorem vetusculum adpingeres? Fr., dictio Sid.

vetustēscō -ere (vetustus) posta(ja)ti star, (po)starati se, (o)stareti: quoniam vina celerius vetustescunt, quae fumo quodam genere praecoquem maturitatem trahunt Col. — Soobl. vetustīscō -ere: dicemus quae vetustate deteriora fiunt vetustiscere, inveterascere quae meliora Nigidius ap. Non.