Franja

vôjen -ôjna, -o of war, war(-); wartime

v vôjnem času in wartime, during the war
vôjna akademija military academy, staff college
vôjen, -ôjna, -o cilj war aim
vôjna cona war zone
vôjna bremena war burden
vôjni davek war tax, contribution
vôjni dobičkar war profiteer
vôjni dolg war debt
vôjna doklada field allowance, allowance for service in the field
vôjni dopisnik war correspondent, war reporter
vôjna grožnja threat(s) of war
vôjni hujakač warmonger
vôjni invalid disabled ex-soldier
vôjno gospodarstvo wartime economy
vôjna industrija war industry
vôjna ladja warship, man-of-war, (bojna) battleship, (oklopnica) ironclad, dreadnought
vôjno letalo warplane, military aircraft
vôjna luka naval port
vôjni material war material
vôjna krivda war guilt
vôjni minister minister of war, VB Secretary of State for War, ZDA Secretary of War
vôjna mornarica navy; naval force
vôjno ministrstvo VB War Office, ZDA War Department, ZDA pogovorno pentagon
vôjni načrt war plan
vôjna nevesta war bride
vôjna napoved declaration of war
vôjna nevarnost (figurativno) war clouds pl
vôjna obveznica, zadolžnica war bond
vôjna oprema war equipment, armament
vôjna odškodnina war indemnity
vôjno posojilo war loan
vôjno pozorišče war zone, ZDA theatre of war
vôjni plen war booty, loot, spoils pl
vôjne priprave preparations pl for war
vôjna pripravljenost national war preparedness
vôjno poročilo war communiqué
vôjno pravo laws pl of war
vôjna psihoza war fever
vôjna sirota war orphan
vôjno sodišče court-martial, pl -s, courts-martial
vôjno stanje state of, war, war footing
vôjni stroški costs of war, war expenditure
vôjne strahote (pesniško) the dogs of war
vôjna sredstva (denar) (pesniško) sinews pl of war
vôjni ujetnik prisoner of war (P.O.W.)
vôjno ujetništvo war captivity
vôjna vdova war widow
vôjna veščina art of war, war strategy, tactics pl (s konstr. v sg ali pl)
vôjen, -ôjna, -o zločin, zločinec war crime, war criminal
proces proti vôjnim zločincem war crimes trial
vôjna zvijača stratagem
vôjna sreča contingencies pl of war

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vojn|i [ô] (-a, -o) kriegsmäßig; kriegerisch; Kriegs- (čas die Kriegszeit, dobiček der Kriegsgewinn, dobičkar der Kriegsgewinnler, dolg die Kriegsschuld, film der Kriegsfilm, hujskač der Kriegshetzer, roman der Kriegsroman, svet der Kriegsrat, bremena množina Kriegslasten množina, generacija die Kriegsgeneration, industrija die Kriegsindustrie, ladja das Kriegsschiff, literatura die Kriegsliteratur, luka der Kriegshafen, mornarica die Kriegsmarine, napoved die Kriegserklärung, nevarnost die Kriegsgefahr, odškodnina die Kriegsentschädigung, operacija die Kriegshandlung, politika die Kriegspolitik, poroka die Kriegstrauung, poškodba die Kriegsbeschädigung, die Kriegsverletzung, psihoza die Kriegspsychose, sirota die Kriegswaise, sreča das Kriegsglück, škoda der Kriegsschaden, igrače das Kriegsspielzeug, razmere množina Kriegsverhältnisse, rezerve množina der Kriegsvorrat, dogajanje das Kriegsgeschehen, odlikovanje die Kriegsauszeichnung, področje das Kriegsgebiet, posojilo die Kriegsanleihe, pravo das Kriegsrecht, sodišče das Kriegsgericht, žarišče der Kriegsherd)

vráta vrátā s mn. vrata: kućna, podrumska, dvokrilna vrata; poklopna vrata; ulazna vrata vhodna vrata; vrata za nuždu izhod v sili; izbaciti koga na vrata; širom otvoriti vrata na stežaj odpreti vrata; izići na prednja vrata; pokazati komu vrata; čistiti prvo pred svojim vratima; kucati na čija vrata; obilaziti tuđa vrata beračiti pred tujimi vrati; doći će sunce i na naša vrata tudi nam se bo nasmehnila sreča

vrážji (-a -e) adj.

1. del diavolo; diabolico, satanico; infernale:
inter. vražje seme sangue del diavolo!

2. pren. maledetto:
ta vražja vrata se ne dajo odpreti non c'è verso di aprire questa maledetta porta

3. pren. difficile, duro:
vražji časi tempi duri

4. pren. (zelo velik) del diavolo:
vražja sreča una fortuna del diavolo

5. pren. (iznajdljiv, spreten; nagajiv) ingegnoso, abile; sbarazzino, vispo:
vražje dekle una ragazza sbarazzina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. vražja rakovica grancevola (Maja squinado)
bot. vražji goban porcino malefico (Boletus satana)
vražji grmič (bela omela) vischio (Viscum album)
zool. vražji cvet mantoideo (Idolum diabolicum)
star. vražje podobice carte da gioco

what [wɔt]

1. zaimek
(vprašalni zaimek) kaj; koliko!

what for? čemu?, zakaj?
what ever for? toda zakaj?
what next? in (kaj) potem?, in kaj še?, kaj sedaj?
and what all pogovorno in kaj še vse
what not kar si bodi, karkoli
my hat, my gloves, and what not moj klobuk, moje rokavice, in ne vem, kaj še vse
what if kaj če, (in) kaj se zgodi, če...
what of that? kaj za to?, nič za to
what though (I am poor) kaj zato, pa četudi (sem reven)
what about, what of kaj gledé, kaj praviš (misliš) o
what about a cup of tea? ali bi skodelico čaja?
what's it all about? za kaj (pa) gre?
so what?, what of it? prava reč!; nesmisel!
but what pogovorno ki ne (bi)
not a day comes but what makes a change ni ga dneva, ki ne bi prinesel kake spremembe (kaj novega)
what is the matter? kaj (pa) je?
what is he like? kakšen je on?
what he has suffered! kaj (koliko) je pretrpel!
well, what of it? no, in kaj za to?
what's up? kaj je?, kaj se dogaja?
to know what's what vedeti, za kaj gre, biti informiran, spoznati se
what is the news? kaj je novega?
you want a what? kaj (ponovi, kaj) hočeš?
he claims to a what? kaj hoče on biti?
what is he the better for it? kaj ima on od tega?
I'll tell you what nekaj ti povem
Mr. what-do-you-call-him, Mr. what's-his-name gospod Oné (kako mu je ime?)

2. zaimek
(relativni zaimek) kar

do what I may naj storim, kar hočem (karkoli)
happen what may naj se zgodi, kar hoče!
we know what he is busy with vemo, s čim se ukvarja
this is what we hoped for to je tisto, kar (prav to) smo upali
and what have you ameriško, sleng in kar imate podobnega, takega
but what razen (tega, teh)
he never had any money but what he absolutely needed imel je le najpotrebnejši denar
there was no one but what was excited nikogar ni bilo, ki ne bi bil razburjen

3. pridevnik
kakšen, kateri, kolikšen

what luck! kakšna sreča!
what a queer idea! kakšna čudna ideja!
what a fool I am! kako sem neumen!
he got what books he wanted dobil je vse knjige, ki jih je želel
take what books you need! vzemi toliko knjig, kot jih potrebuješ
what use is this dictionary to you? čemu ti rabi ta slovar?

4. prislov
kako

what happy boys they are kako srečni dečki so (oni)!; deloma
what with storms my return was delayed deloma zaradi viharjev se je moja vrnitev zakasnila
but what (pri nikalnici); pogovorno da ne
not a day but what it rains ni dneva, da ne bi deževalo
never fear but what we shall go! ne boj se, da ne bi šli (= že gremo)!

5. medmet
kaj!, kako!
britanska angleščina kaj ne?

what, do you really mean it? kaj, ti to resno misliš?
a good fellow, what? dober dečko, kaj ne?

6. veznik
pogovorno kolikor

he helped us what he could pomagal nam je, kolikor je mogel

zakónski¹ (-a -o) adj. (nanašajoč se na zakonsko zvezo) coniugale, matrimoniale; legittimo:
zakonska sreča felicità coniugale
zakonski drug coniuge, marito
zakonski otrok figlio legittimo
zakonska zveza matrimonio
pren. srečno zajadrati v zakonski stan sposarsi

zakónski² de matrimonio; conyugal

zakonska dvojica matrimonio m
zakonska postelja cama f de matrimonio, lecho m conyugal
zakonski prepir disputa f doméstica, querella f conyugal
zakonska sreča felicidad f conyugal
zakonski stan matrimonio m
zakonska vez (življenje) vínculo m (vida f) conyugal

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

zarja samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ hajnal, pirkadat, virradatSonce je počasi zahajalo, rdeča zarja je krasila podobo gora. ▸ A nap lenyugvóban volt, az esthajnal vörösre színezte a hegyek látképét.
2. (o začetku nečesa) ▸ hajnal, pirkadat, virradat
Na drugi strani sveta sije svetlejša makroekonomska zarja. ▸ A világ másik felén a makrogazdaság pirkadata fényesebben ragyog.
Tudi najpopolnejša zemeljska sreča je le medla zarja rajske sreče. ▸ Még a legteljesebb földi boldogság is csak halvány mása a paradicsomi boldogságnak.
Čaščenje nekaterih vrst rib sega v daljna preddinastična obdobja, v samo zarjo oblikovanja egipčanske družbe. ▸ Bizonyos halfajok tisztelete a predinasztikus időszakra, az egyiptomi társadalom hajnalára nyúlik vissza.

zasukáti tourner, retourner, tordre

zasukati se (se) tourner, se retourner; prendre une autre toumure; se mettre à danser
plašč po vetru zasukati s'accommoder aux circonstances, familiarno voir d'où vient le vent, tourner à tout vent, tourner comme une girouette, (re)tourner sa veste, tourner casaque, changer son fusil d'épaule, manger à tous les râteliers
pogovor zasukati détourner la conversation, amener la conversation sur un autre sujet, changer de conversation (ali de théme)
zasukati rokave retrousser les manches
sreča se je zasukala la chance a tourné

zasúkati torcer; retorcer; volver; dar vuelta a

zasukati pogovor na kaj cambiar de conversación, dar otro rumbo a la conversación, fam cambiar disco
zasukati rokave arremangarse
sreča se je zasukala la suerte ha cambiado, fam se ha vuelto la tortilla

zel² [zəu] (zla, zlo) böse
zli duh der böse Geist, der Böse
zla sreča der Unstern
imeti zle slutnje ein ungutes Gefühl haben, Vorahnungen haben, Unrat wittern
poln zlih slutenj ahnungsvoll, ahnungsbang

zemeljsk|i [ê] (-a, -o) erdig; (blizu zemlji) erdnah; religija irdisch; kemija tellurisch; Erd- (duh der Erdgeist, plašč der Erdmantel, sifon das Erdsiphon, stik [Erdschluß] Erdschluss, usad der Erdfall, vod die Erdleitung, vosek das Erdwachs, krožnica die Erdbahn, notranjost das Erdinnere, plast die Erdschicht, pregrada der Erddamm, radijska postaja die Erdfunkstelle, skorja die Erdrinde, die Erdkruste, površje die Erdoberfläche, sevanje Erdstrahlen množina); religija Erden- (popotnik der Erdengast, sreča das Erdenglück, življenje das Erdenleben)

zémeljski earthly; terrestrial; of the earth, earth(-); territorial; (tega sveta) of this world, temporal

zémeljska dela excavations pl, diggings pl
zémeljski ekvator earth's equator
zémeljska antena earth (aerial), ZDA ground (antenna)
zémeljska obla (terrestrial) globe
zémeljska os axis of the earth
zémeljska ožina isthmus
zémeljski nasip embankment
zémeljski plaz, udor landslide, landslip
zémeljski plin natural gas, earth gas
zémeljska površina the surface (ali the face) of the earth
zémeljska privlačnost gravity pull, gravitational attraction (of the planet)
zémeljska smola asphalt, bitumen
zémeljska sreča earthly happiness
zémeljski tečaj pole

zlato samostalnik
1. (kemijski element) ▸ aranySopomenke: Au
Povezane iztočnice: čisto zlato

2. v športnem kontekstu (prvo mesto) ▸ arany, aranyérem
3. (dragocenost) ▸ arany
Z izginjanjem ledenikov bo voda postala zlato prihodnosti, vse to pa se toliko bolj drastično dogaja v afriških gorah. ▸ A gleccserek eltűnésével a víz lesz a jövő aranya, mindez egyre drasztikusabban megy végbe az afrikai hegyekben.
Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. ▸ Ő a boldogságom, az aranyom, a reményem és mindenem az életben.

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

žreb samostalnik
1. (o izbiranju) ▸ sorsolásČlane, ki se imenujejo za tri leta, se določi z žrebom. ▸ A három évre kinevezendő tagokat sorsolással kell meghatározni.
Vrstni red objave odgovorov je bil določen z žrebom. ▸ A válaszok közzétételének sorrendjét sorsolással döntötték el.
V Hamburgu so opravili žreb skupin za žensko svetovno rokometno prvenstvo. ▸ Hamburgban kisorsolták a női kézilabda-világbajnokság csoportjait.

2. ponavadi v športnem kontekstu (o rezultatu izbire) ▸ sorsolásZ ugodnim žrebom lahko tudi mi pridemo na svetovno prvenstvo. ▸ Kedvező sorsolás mellett mi is kijuthatunk a világbajnokságra.Ker sva imeli razmeroma težak žreb, nisem pričakovala, da se bova sploh prebili do finala. ▸ Mivel viszonylag nehéz volt a sorsolásunk, nem vártam, hogy egyáltalán eljutunk a döntőig.Ampak lahko smo zadovoljni z žrebom in če bomo igrali dobro, lahko upamo na ugoden rezultat. ▸ Azonban elégedettek lehetünk a sorsolással, és ha jól játszunk, reménykedhetünk a kedvező eredményben.

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.