Franja

milje [é] moški spol (-ja …)

1. das Milieu; soziales Umfeld; die Umgebung
raziskovanje miljeja die Milieuforschung
prikazovanje miljeja die Milieuschilderung
sprememba miljeja der Milieuwechsel

2. rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija ➞ → okolje

miselnost ženski spol (-i …) die Denkart, die Mentalität; der Geist, die Geistesart; (nazor) die Gesinnung; (birokratska Bürokratengeist, cehovska Zunftgeist, podložniška Untertanengeist)
potrošniška miselnost das Konsumdenken
spremeniti miselnost umdenken
sprememba miselnosti das Umdenken
proces spreminjanja miselnosti der [Umdenkprozeß] Umdenkprozess

mišljenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) das Denken
mišljenje mišljenja filozofija Denken des Denkens
mišljenje v črnobelih kalupih Freund-Feind-Denken
pravno mišljenje Rechtsdenken
šablonsko mišljenje Schablonendenken
…mišljenja Denk-
(čas die Denkzeit, ekonomija die Denkökonomie, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, način die Denkweise, die Denkart, psihologija die Denkpsychologie, sposobnost die Denkfähigkeit, zakon das Denkgesetz)
sprememba mišljenja das Umdenken
spremeniti način mišljenja umdenken
spodbuda za mišljenje der Denkanstoß
šibek v mišljenju denkschwach

mišljenj|e² [ê] srednji spol (-a …) (gledanje, nazor) die Gesinnung, das Denken (tekmovalno Leistungsdenken, utilitaristično Nützlichkeitsdenken, v dobiček usmerjeno Profitdenken)
svoboda mišljenja die Gesinnungsfreiheit, die Meinungsfreiheit
sprememba v mišljenju der Gesinnungswandel

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

morfolóški (-a -o) adj. lingv. (oblikosloven) morfologico:
morfološki oris narečja descrizione morfologica di un dialetto
morfološka sprememba accidente

moveō -ēre, mōvī, mōtum (prim. skr. mīvati rine, potiska, giblje, premika, gr. ἀ-μεύομαι prihajam naprej, prekašam)

A. (na istem mestu)

I. v pravem pomenu

1. ganiti (gibati), kreniti (kretati), premakniti (premikati), tresti, stresti (stresati), potresti (potresa(va)ti), pretres(a)ti: caelum Ci., facem O., urnam V., fila sonantia ali nervos O. strune ubirati, citharam O. na citre brenkati, tympana O. biti (igrati) na bobnice (pavke), terram, mare, sidera, oras O. stres(a)ti, humum saltu O. razrvati, zmešati, agros, tellurem V. razriti, preora(va)ti, obdel(ov)ati; preg.: m. omnes terras, omnia maria Ci. ep. nebo in zemljo (z)mešati, spraviti v gibanje; poseb. kot voj. t.t. arma movere (gr. τὰ ὅπλα κινεῖν) za orožje (z)grabiti, prije(ma)ti: V., L.; metaf.: m. arma adversus aliquem L., m. arma pro aliquo O., m. aliena arma O., neutra arma m. O ne (o)stati na nobeni strani, ostati nevtralen, leo arma movet V. se postavi v bran; o telesu in njegovih delih: m. caput, colla O., labra (v tihi molitvi) O., vocalia ora ad citharam O. peti, ora vana O. žvečiti s praznimi usti, membra Lucr., manūs, nares, oculos Q., cum capite capillos O., crinem per aëra O. vihrati puščati, pennas per auras O. mahati s perutmi, bracchia in herbas O. spustiti v travo, move formicinum gradum Pl., quāque pedem movi (se ganem), manat locus O.; tako tudi: quoquo vestigia movit Tib., m. alieni stomachum Ci. ali bilem Pl., H. povzročiti, da komu zavre kri, žolč = koga razdražiti, razjeziti; pren.: vis aestūs corpora movit L. je prevzela; pass.: atomus gravitate et pondere movetur Ci., moenia mota forent O. bi bilo omajano, mota tremoribus urbs O. pretreseno, motos fluctus componere V. razburkane; med. in refl. gibati se, premikati se, meziti se (= počasi, komaj zaznavno se premikati): glebae coepere moveri O., mons movetur V. se stresa, pontus movetur V. valoví, dentes moventur Cels. se majejo, venae desistunt posse moveri O. biti, utripati, ranae moventur propter aquam Ci. skačejo, hostes moventur L., suo motu moveri Macr. sam od sebe se gibati, se movere impigre L., move te ocius Ter., movere se ad bellum L. pripravljati se na vojno; in tako poseb. moveri ali movere se pantomimično se gibati, pantomimsko plesati: festis moveri diebus H., tres tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., histrio cum paulum se movit extra numerum Ci. kadar v gibanju telesa in obraza le malo prekrši pravilo, moveri Cyclopa (= saltare Cyclopa) H. pantomimično prikazovati Kiklopa; nam. se movere tudi movere corpus ad numeros Sen. ph. ali m. membra ad certos modos Tib.; act. movere = med. ali refl.: terra movet L. se stresa, voluptas movens (= in motu, naspr. voluptas stans v miru, mirujoča, po Epikurovem nauku) Ci., tako tudi: perturbationes sunt moventes affectiones Ci. so menjajoča se (hipna) čustva (afekti) (naspr. manentes affectiones), res moventes (v nasprotju z istim izrazom pod B.) ali subst. moventia -ium, n: Icti. sama od sebe gibajoča se, tj. živa bitja.

2. pretvoriti (pretvarjati), spremeniti (spreminjati): forma mota est O., voltum (gr. acc., po obrazu) sermone movetur V. —

II. metaf.

1. duševno gibati, premikati ali obračati, preudariti (preudarjati), razb(i)rati, premišlj(ev)ati, razmišlj(ev)ati: movere se ad motus fortunae C. (gl. mōtus -ūs), neque se in ullam partem movere C. ali neutram in partem moveri Ci. ne potegniti (vleči) z nobeno stranko, ne odločiti se za nobeno stran, ne nagibati se na nobeno stran, ostati nevtralen, animus Catilinae eadem illa movebat S. je gojil še isto misel, je bil še istih misli, multa movens animo V. (prim. volvō); tudi samo: Iuno multa movens V.

2. (na telo, duh, srce, voljo) delovati, učinkovati, vplivati, vpliv imeti na koga, kaj, moč imeti nad čim: pulchritudo movet oculos Ci., prata movent animum V., si quid tunc moverimus Cels. če tačas dražilno učinkujemo; pass. (ki ga nav. slovenimo z act.): non moveri amicitiae memoriā Ci., iudex suspicione non movetur Ci., exterae nationes nobilitate moventur Ci., populos gratiā movetur Ci., neque specie movetur V., iisdem rebus moveri (= gr. συμπαϑεῖν) Ci. biti dovzeten za iste vtise (vplive), cum animi inaniter moveantur Ci. ko (ob)čutijo navidezen dójem (vtis); z notranjim obj.: nihil horum ora te moverunt Ci., milites earum regionum consuetudine multum moventur C. navada močno vpliva na vojake, nil moveor super imperio V. = ne brigam (menim) se za vrhovno oblast (poveljstvo).; occ.
a) strašiti, prestrašiti, ustrašiti, (pre)plašiti, (raz)buriti, vzburka(va)ti, vznemiriti (vznemirjati), osupniti (osupljati): movebat haec multitudo hostium Alexandrum Iust.; pogosteje v pass.: iustis formidinis causis moveri Cu., movebatur animo et extimescebat Ci., moveri multitudine hostium Iust. ali novitate monstri O., hostium clamore non territus qui possem vestro moveri? Vell., absiste moveri V. nehaj se bati, ne boj se, Venus mota minis V.
b) ganiti, dotakniti (dotikati) se, vznemiriti (vznemirjati), (o)mehčati, (o)mečiti, v srce seči (segati), pretresti (pretresati) komu srce, vzbuditi (vzbujati) komu usmiljenje (sočutje): moverat plebem oratio L., dicta nihil moverunt quemquam L., movebat (sc. eos) patris senectus Cu., m. animos iudicum Q., Manes fletu V., saxa gemitu O., Acheronta movebo V. (o)mehčal, misericordiā moveri C., Roscii morte moveri Ci.
c) navdušiti (navduševati), navdahniti, navdihniti (navdihovati): aliquem thyrso O., quos Bellona saeva movet Lucan.
d) (glede na miselnost) pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati): acute, peracute moveri Ci. (zelo) ostroumno misliti; tako tudi: quasi acutule moveri Aug.
e) (raz)dražiti, (raz)jeziti, (raz)srditi: movet feroci iuveni animum comploratio sororis L., praecipue eum movit, quod … Cu., men' moveat cimex Pantilius? H., Dianae non movenda numina H., qui irascitur, motus est Sen. ph. je zblojen.
f) (politično) spraviti (spravljati) v gibanje, premakniti (premikati), (raz)dražiti, razburiti (razburjati), razburka(va)ti, (raz)vne(ma)ti, dvigniti (dvigati), prebuditi (prebujati), vznemiriti (vznemirjati): omnia S., res Fl., rebus motis T. v burnem času, motae rei fama T. o poskusu prevrata, quieta movere magna merces videbatur S., movetur servitium in Siciliā Ci. ali civitas S. ali Thessalia Fl. vstaja, se dviga.

3. (o)majati, (s)premeniti (spreminjati), pretres(a)ti: alicuius sententiam Ci., fidem, fatum O., nihil moventur nuptiae Ter. ostane, kakor je bila (sklenjena), sed ea non muto, non moveo Ci. tega ne drugačim, ne spreminjam, moveri mutarive putas bellum V. da se bliža koncu ali da se drugače obrača, igitur movere et quatere, quidquid usquam aegrum esset, aggrediuntur T., nihil motum ex antiquo L. nobena sprememba starih običajev.

4. premakniti (premikati) koga, nagniti (nagibati), (pri)siliti, nagnati (naganjati) koga k čemu, pripraviti (pripravljati) koga do česa, siliti koga k čemu, da bi kaj storil, kaj storiti, preprič(ev)ati, pregovoriti (pregovarjati): quos pecunia movere non potuit Ci., suis quemque stimulis movere ad bellum L., quem (sc. Eurybiadem) cum minus quam vellet moveret N., Lentulus aeris alicui magnitudine movetur C. (slovenimo z act.), consilio eius motus est N. dal se je pregovoriti njegovemu nasvetu, ubogal je njegov nasvet, motus precibus mulierum Iust.; z inf.: me non moveat per altum ire V.; s conj.: cuius reprehensio me vehementer movet, non solum ut … , verum etiam ut … Ci., eisdem de causis, quominus dimicare vellet, movebatur C.; pt. pf. mōtus 3 pri abl. causae se nav. ne sloveni: irā, amore motus O. iz jeze (v jezi), iz ljubezni; subst. pt. pr. moventia -ium, n nagibi, motivi, gibala: quaedam quasi moventia Ci.

B. (z mesta, od koga)

I. (v pravem pomenu)

1. ganiti, premakniti (premikati), pomakniti (pomikati), umakniti (umikati), odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): lapidem hinc Cod. Th., fundamenta, deum loco Ci., thesaurum loco Icti. izkopati, armenta stabulis V. izgnati, omnia, quae moveri possunt N. = res moventes L. premično imetje, premičnina, diductis aedificia angulis vidimus moveri (da se razmikajo) iterumque componi Sen. ph., neque motis senibus et feminis iuventus sola restitit T.; pren.: move a te moram Pl. nemudoma pojdi na delo, nemudoma se loti dela; refl. in med. ganiti se, premakniti (premikati) se, odpraviti (odpravljati) se, oditi (odhajati), odriniti (odrivati), dvigniti (dvigati) se: neque se quoquam movit ex urbe N., se loco movere non posse C. (o ladjah v brezvetrju), se humo O., se gremio alicuius Cat., se de Cumano Ci., se istinc Ci., se hinc O.; abs.: Aurora se movet ali Aurora movetur O. se dviga; occ.
a) kot medic. t.t. loco, loco suo ali sedibus suis moveri, v stiku tudi samo moveri Cels. (o kosteh) premakniti (premikati) se, izpahniti (izpahovati) se.
b) kot voj. t.t. castra movere „tabor premakniti (premikati)“ = (iz tabora) odriniti, oditi (odhajati), odpraviti (odpravljati) se, dvigniti (dvigati) se, naprej se pomakniti (pomikati): Ci. idr., castra loco non movere L., castra ex eo loco m. C., qui exercitu lustrato cum Arretium versus castra movisset et contra Hannibalem legiones duceret Ci., castra ad Euphratem, ad hostes m. Cu.; tudi movere (refl.) castris, ex stativis L.; tudi samo movere: iniussu movere non audere L., m. Canusio Ci., a Samo L., in Indiam Cu.; od tod med. in refl.: portis in arva moveri V. od vrat odriniti v boj na poljane, extra confinia moveri Gallorum Amm., priusquam Tissaphernes se moveret N. se je mogel ganiti, ibi delectarum cohortium stationem relinquens praecepit iis, ne se ex eo loco ante moverent quam ipse ad eos venisset L. naj se ne ganejo, nusquam te vestigio moveris L. ali nec vestigio quisquam movebatur L. ne ganiti se, ne premakniti se; tako tudi: signa movere L. (metaf. o biku V.) ali signa e castris m. L. = „vojna znamenja premakniti (iz tabora)“ = na boj oditi (odhajati), odriniti, dvigniti (dvigati) se, m. agmen ali copias Babylonem, a Gazā ali exercitum ex hibernis Cu. dvigniti (dvigati) se z vojaškim krdelom, četami, vojsko iz tabora, zimovišča, aciem et castra m. V. dvigniti se z vojsko in taborom.
c) kot relig. t.t. bidental movere H. strelno znamenje premakniti (in s tem oskruniti).
d) movere catulos leaenae H. ugrabiti (ugrabljati).

2. izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), poditi, prepoditi, zapoditi, spoditi, izpodriniti (izpodrivati), pahniti (pehati) iz česa, s česa, od kod: movebatur civilis discidii specie Ter., mota loco O. pregnana iz domovine, m. aliquem possessione Ci. ali ex agro Ci. ep., moveri possessionibus ac dis penatibus Ci. ali sedibus Ci., loco signiferum C. odstaviti, gregem loco Pl. igralce pregnati z njihovega mesta (z odra), veros heredes Ci. izpodriniti, hostem statu L. ali hostes gradu L. pregnati s položaja, corpus statu Ci. ali ex statu Cels. premakniti s položaja, aliquem senatu S. idr. ali de senatu Ci. ali loco senatorio L. ali ordine senatorio Suet., tudi samo ordine Plin. iun. pahniti (izključiti) iz senata; tako tudi tribu Ci., in inferiorem locum de superiore Ci. potisniti; metaf. odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati) od česa: nemo te de sententiā movere potuit Ci., m. aliquem a vero S. fr.; od tod poznolat. movere aliquem (z)begati, (z)motiti koga: me movet, quod ali quia … Icti.

3. na dan spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) odkod, dobaviti (dobavljati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): limum e gurgite O. razri(va)ti, motum ex profundo mare Cu. iz globine vzburkano, do dna razburkano, movere vina (sc. ex apothecā iz kleti) prinesti (prim. testa moveri digna bono die H.), fatorum arcana movebo V. bom spravil na dan = bom razkril, Manes movet (po nekaterih izdajah ciet) V. kliče na dan; occ.
a) nam a Caecilio propinqui minore centesimis nummum movere non possunt Ci. ep. iz Cecilija ne morejo sorodniki iztisniti niti beliča za manj kot 12% (letnih) obresti.
b) kot vrtnarski t.t. (= gr. ὁρμᾶν) gnati, odgnati (odganjati), pognati (poganjati): sarculus corticem movet Col.; nav. refl. se movere ali med. moveri pognati (poganjati): et gemma se et cortex movet Col., de palmite gemma movetur O.
c) kot obr. t.t. prinesti (prinašati): Iovi ferctum Ca.
d) kot medic. t.t. gnati kaj, na kaj, k čemu: sudorem, urinam Cels., alvum Ca., Cels., acria lacrimas movent Cels.; med.: ex ore spumae moventur Cels. pene se cedijo iz ust. —

II. metaf.

1. narediti (delati), vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati): Cels., Suet., discordias, societatem consilii publici, indignationem L., misericordiam, suspicionem, fletum populo Ci., lacrimas Q., Sen. ph., alicui invidiam, alicui risum Sen. ph., ea potitio et risus hominum et querellas moverat Ci., verbis odia aspera movi H.

2. zače(nja)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se: ab Iove carmina nostra move O. (prim. gr. ἐκ Διὸς ἀρχώμεσϑα), deae, cantūs movete V. zapojte, maius opus moveo V., novos ortus moveri Stat. (o Avrori), ego istaec moveo aut curo? Ter. je moje delo, moja skrb?, m. bellum Ci., L., seditionem Icti.; splošno: ne quid a tergo moveretur L., Cu. da ne bi prišlo do česa, do kakšnega poskusa, ut nihil usquam moveri viderunt L.; refl.: iam undique pugna se moverat Cu. se je bila začela; occ. sprožiti (sprožati), pognati, spodbuditi (spodbujati) kaj, da(ja)ti pobudo za kaj, k čemu, nače(nja)ti, omeniti (omenjati), zače(nja)ti govoriti o čem, na dan priti (prihajati) s čim: actionem, consultationem L., quaestionem T., historias H., iocum S. izmisliti si dovtipno besedo; od tod tudi: numen movisse deos traditur L. bogovi so baje dali znamenje, Iuppiter, exemplum veritus, derexit in ipsum fulmina qui nimiae moverat artis opem O. ki je bil pokazal; kot jur. t.t. zače(nja)ti, razpravljati, vršiti, pognati (poganjati), sprožiti (sprožati): controversiam nominis T. (Dial.) ali de verbo Cels., controversiam alicui, accusationem, quaestionem, litem, … Icti.

naboj² [ô] moški spol (-a …)

1. fizika die Ladung, -ladung (jedrski Kernladung, prostorski Raumladung)
gostota naboja die Ladungsdichte
sprememba naboja die Umladung
nosilec naboja der Ladungsträger

2. (naelektrenost) die Aufladung

3.
figurativno imeti čustveni naboj emotional aufgeladen sein

namembnost [é] ženski spol (-i …) gradbeništvo, arhitektura die Widmung
namembnost zemljišč die Flächennutzung
določiti namembnost widmen, ausweisen
spremeniti namembnost entwidmen, umwidmen
določitev namembnosti die Ausweisung
načrt namembnosti površin der Flächenwidmungsplan
sprememba namembnosti die Nutzungsumwandlung, die Umwidmung, die Zweckentfremdung
(stanovanjskega prostora Wohnraum-Zweckentfremdung)

napetost¹ [é] ženski spol (-i …) fizika, elektrika die Spannung (dotikovna Berührungsspannung, elektrodna Elektrodenspannung, enosmerna Gleichspannung, fazna Phasenspannung, izmenična Wechselspannung, izvirna Urspannung, krmilna Ansteuerspannung, kotve Ankerspannung, na sponkah Klemmspannung, Klemmenspannung, praznega teka Leerlaufspannung, v prevodni smeri [Durchlaßspannung] Durchlassspannung, nazivna Nennspannung, nizka Niederspannung, natezna Zugspannung, časovna sprememba die Spannungsrate, normirana Normspannung, notranja Eigenspannung, obratovalna Betriebsspannung, omrežna Netzspannung, pomožna Hilfsspannung, prebojna Durchschlagsspannung, prehodna povratna Einschwingspannung, preskusna Prüfspannung, primarna Primärspannung, visoka Hochspannung, stalna Dauerspannung, vžigna Zündspannung, natezna Zugspannung, strižna Scherspannung, tlačna Druckspannung, udarna Stoßspannung, vzdolžna Längsspannung, zadržna Stehspannung, zaporna Einsatzspannung, Sperrspannung)
površinska napetost fizika die Oberflächenspannung
tehnika napetost niti die Fadenspannung
zviševati napetost elektrika elektrisch aufladen
brez napetosti spannungsfrei, spannungslos
… napetosti Spannungs-
(indikator der Spannungsprüfer, koeficient der Spannungskoeffizient, padec Spannungsabfall, porazdelitev die Spannungsverteilung, polje das Spannungsfeld, regulator der Spannungsgleichhalter, stanje der Spannungszustand)
elektrika pod napetostjo spannungsführend, [stromführend] Strom führend

Neuordnung, die, reorganizacija, preusmeritev; Baukunst, Architektur planmäßige Neuordnung sprememba prostorskega načrta; von Gründstücken: nova parcelizacija; Heerwesen, Militär pregrupiranje

new¹ [nju:] pridevnik
nov; svež (kruh, mleko), mlad (krompir, vino); neizkušen, nevajen; neznan (to komu)
jezikoslovje moderen

avstralsko new chum nov naseljenec
New England Nova Anglija, šest vzhodnih držav v ZDA (Connecticut, Massachusetts, Rhode Island, Vermont, New Hampshire, Maine)
New Egyptian koptovščina (jezik)
New Deal Rooseveltov progresivni program za ekonomsko in socialno obnovo ZDA po veliki krizi l.1929.
the New World novi svet, Amerika
New Testament nova zaveza
figurativno new blood sveža kri, življenjska sila
new departure popolna sprememba starih navad
as good as new skoraj nov
to lead a new life živeti drugačno življenje
astronomija new moon mladi mesec
figurativno new man prerojen človek
to put on the new man; ali to turn over a new leaf začeti novo življenje, poboljšati se
new woman moderna žena
an old dog can't learn new tricks star človek ne spremeni svojih navad

nitrogen [náitridžən] samostalnik
kemija dušik

nitrogen fixation sprememba prostega dušika v tehnično uporabne spojine

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

oblik|a ženski spol (-e …) die Form, (oblikovanost) die Ausgestaltung, die Gestalt; (aerodinamična Stromlinienform, besedna Wortform, družbena Gesellschaftsform, edninska Singularform, eksistenčna Existenzform, izrazna Ausdrucksform, kapljasta Tropfenform, krajša Kurzform, kristalna Kristallform, kulturna Zuchtform, Kulturform, mešana Mischform, mladostna Jugendform, množinska Pluralform, Mehrzahlsform, narečna Dialektform, nižinska Tieflandform, normalna Normalform, cveta Blütenform, družine Familienform, države Staatsform, energije Energieform, glave Kopfform, križa Kreuzform, lastnine Eigentumsform, lista Blattform, lobanje Schädelform, naselja Siedlungsform, obale Küstenform, oblaka Wolkenform, obraza Gesichtsform, podjetja Unternehmensform, rasti Wuchsform, sadnega drevja Obstbaumform, strehe Dachform, šole Schulform, ustnic Lippenform, vladavine Regierungsform, zavesti [Bewußtseinsform] Bewusstseinsform, življenja Daseinsform, organizacijska Organisationsform, osebna Personalform, osnovna Grundform, ovalna Eiform, pesemska Gedichtform, pisna Schriftform, plinasta Gasform, podkvasta Hufeisenform, pojavna Erscheinungsform, pozitivna Positivform, pozna Spätform, predhodna Vorform, prehodna Übergangsform, pritlikava Zwergform, prvotna Stammform, reliktna Reliktform, rombasta Rautenform, samorasla agronomija in vrtnarstvo Wildform, srčna Herzform, standardna Standardform, stožčasta Kegelform, stranska Nebenform, trajna Dauerform, umetnostna Kunstform, vmesna Zwischenform, vodilna Leitform, vrtna Gartenform, vzrejna Züchtungsform, življenjska Lebensform)
pravilnost oblike das Ebenmaß
stalnost oblike die Formbeständigkeit
sprememba oblike (deformacija) die Verformung, die Formänderung
… oblike/v obliki … -förmig
(jajčaste eiformig, mandljeve mandelförmig, zvezdaste sternförmig, rozete rosettenförmig, deteljice kleeblattförmig, oblaka wolkenförmig, črke S S-förmig, črke T T-förmig, črke U U-förmig, črke V V-förmig, žleba rinnenförmig), -artig (snopa bündelartig, iztočnic stichwortartig, napada anfallsartig, nalivov schauerartig), in Form von, in -form (dialoga in Dialogform, kroga Kreisform, lista in Blattform, pesmi in Gedichtform, pogovora in Gesprächsform, romana in Romanform, tabele in Tabellenform, tablete in Tablettenform); z zloženko:
oltar v obliki sarkofaga Sarkophagaltar
odprtina v obliki ključavnice das Schlüssellochfenster
dobivati obliko Gestalt gewinnen
dobivati drugo obliko eine andere Gestalt gewinnen
imeti obliko Gestalt haben, česa -gestalt haben (krogle Kugelgestalt haben)
imeti stalno obliko formbeständig sein
izgubiti obliko aus der Form geraten
vračanje v prejšnjo obliko die Rückverformung

oblikov|en [ô] (-na, -no) formell, (in) der Form (sprememba eine Veränderung in der Form)

oblikovn|i (-a, -o) Form- (element das Formelement, analiza die Formanalyse, stalnost Formbeständigkeit, sprememba der Formwechsel)
oblikovno form(en)-
(bogat formenreich, obstojen formbeständig, popoln formvollendet, stabilen formstabil)

obračanj|e srednji spol (-a …) die Drehung (navzven Auswärtsdrehung, navznoter Einwärtsdrehung); (sprememba smeri) tehnika die Umkehr, die Umkehrung, Umlenkung; z vozilom: das Wenden, das Wendemanöver

obremenit|ev ženski spol (-ve …) die Belastung, die Last, die Beanspruchung (samo fizika, tehnika); die Inanspruchnahme; (finančna obveznost) die Verbindlichkeit; vozila, dvigala: die Zuladung; (davčna Steuerlast, Steuerbelastung, delovna Nutzlast, dodatna Zusatzbelastung, dvojna Doppelbelastung, ekološka Umweltbelastung, indirektna Folgelast, izmenična Wechselbelastung, kolesa Radlast, lastna Eigenbelastung, lomna Bruchlast, majhna Kleinlast, maksimalna Höchstbelastung, Maximalbelastung, natezna Zugbelastung, Zugbeanspruchung, normalna Regellast, okolja Umweltbelastung, omrežja Netzbelastung, vršna Spitzenbelastung, vzvoda Hebelbelastung, zaradi hrupa Lärmbelastung, osna Achsenbelastung, Achslast, ploskovna Flächenbelastung, polna [Vollast] Volllast, poskusna Probebelastung, realna Reallast, sevalna Strahlenbelastung, stalna Dauerbelastung, strižna Scherbeanspruchung, sunkovita Stoßbelastung, temeljna Nennlast, tlačna Druckbeanspruchung, Druckbelastung, toplotna Wärmebelastung, trajna Dauerbelastung, večja Mehrbelastung, živčna Nervenbelastung)
pravična obremenitev z davki die Steuergerechtigkeit
presežna obremenitev vozila: die Überfracht
sprememba obremenitve die Gewichtsverlagerung
trajanje obremenitve die Belastungsdauer

ocurrir dogoditi se, pripetiti se

le ha ocurrido un accidente pripetila se mu je nesreča
ha ocurrido un cambio nastopila je sprememba
¿qué ocurre? kaj je? kaj se je zgodilo?
ocurrirse: se me ocurre que... pride mi na misel, da ...