Franja

sieve [si:v]

1. samostalnik
sito, rešeto
figurativno oseba, ki ne zna varovati tajnosti, ki brblja; razsipnik, zapravljivec

to draw (to fetch, to carry) water in a sieve vodo zajemati (nositi) z rešetom, figurativno zaman se truditi
to have a memory like a sieve imeti spomin kot rešeto
to pour water into a sieve, to use a sieve for drawing water figurativno nositi vodo v morje, zaman se truditi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
presejati, (pre)rešetati
figurativno prerešetati (kaj)

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
v slabi družbi en mauvaise compagnie
v slabem stanju en mauvais état
slabi časi temps durs (ali difficiles)
slab zrak air vicié
slab želodec estomac délicat
imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
slabo vreme je il fait mauvais (temps)
ni slabo! ce n'est pas mal!
izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slàb mal ; (slaboten) débil (tudi značaj, pulz, konstitucija, upanje, glas) ; (brez moči) endeble ; (tolažba) triste

v slabem stanju en mal estado
v slabi družbi en mala compañía
slabi časi tiempos m pl duros (ali difíciles)
v slabem pomenu en mal sentido
slaba kupčija mal negocio m
slab sluh oído m duro
slab spomin memoria f flaca
imeti slab spomin ser flaco de memoria
slab sloves mala fama f, mala reputación f
slaba (šibka) stran lado m débil
slaba (šibka) točka punto m flaco
slabo zdravstveno stanje mal estado m de salud
slabo zdravje mala salud f
slaba (neokusna) šala broma f de malgusto
slab želodec estómago m delicado
slab zrak aire m viciado
ni slabó! ¡no está mal!
biti slabe volje estar de mal humor
slabo vreme je hace mal tiempo
imeti slabe oči tener la vista cansada
izkazati komu slabo uslugo hacer a alg un flaco servicio
slabó mi je postalo sentí un desfallecimiento
stati na slabih nogah no tener base sólida

slíka (-e) f

1. um. quadro, dipinto:
oljnata slika quadro a olio, olio
tempera slika quadro a tempera, tempera
abstraktna slika quadro astratto
stenska slika quadro murale

2. (slika v knjigi, časopisu) illustrazione, figura

3. fot. fotografia, foto:
skupinska slika foto di gruppo
album slik album (di fotografie)

4. ekst. immagine, quadro:
priklicati si v spomin slike iz otroštva evocare le immagini dell'infanzia
slika položaja, stanja il quadro della situazione

5. gled. scena

6. med. quadro:
bolezenska slika quadro clinico
krvna slika quadro ematologico, analisi del sangue
rentgenska slika radiografia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ta je pa slika! che macchietta!
pren. hči je prava slika svoje matere la figlia è l'immagine vivente della madre
imeti jasno sliko o čem conoscere bene qcs., avere un'idea chiara di qcs.
tisk. dvokolonska slika fotografia su due colonne
mešalec slike miscelatore video
fiz. navidezna, prava slika immagine virtuale, reale
film. negibna slika immagine immobile
fot. ostra slika fotografia netta
mat. slika funkcije diagramma della funzione
senčna slika silhouette
rel. votivna slika immagine votiva
meteor. vremenska slika situazione meteorologica

slonovsk|i [ô] (-a, -o) Elefanten- (spomin das Elefantengedächtnis)

souiller [suje] verbe transitif umazati (de z), omadeževati, onesnažiti

souiller ses vêtements umazati si obleko
souiller ses mains de sang umazati si roke s krvjo
souiller la réputation, la mémoire de quelqu'un omadeževati dobro ime, spomin kake osebe
ce malade souille son lit ta bolnik se ponesnaži v posteljo

span² [spæn] prehodni glagol
premostiti, spojiti z lokom, povezati oba brega (reke), obokati, zajeti, obseči; meriti na pedi
navtika zategniti, stisniti (kaj) z vrvmi; prepreči
neprehodni glagol
raztezati se, razpenjati se (prek reke itd.)

to span a river with a bridge premostiti (zgraditi most čez) reko
my memory spans only the last ten years moj spomin sega le 10 let nazaj

splavarski pridevnik
(o nekdanji transportni dejavnosti) ▸ tutajosPriča so bili tudi tradicionalnemu splavarskemu krstu in za spomin dobili leseno kuhalnico. ▸ Tanúi voltak egy hagyományos tutajoskeresztelőnek is, és emlékbe kaptak egy fakanalat.

splavarsko prislov
(o splavarjenju) približek prevedka ▸ tutajozás, tutajos módon, rönkúsztatás
Pred kratkim je po Muri znova zapeljal brod, sedaj pa je splavarsko oživel še del Drave. ▸ A közelmúltban ismét indítottak tutajt a Murán, most pedig a Dráva egy részén is beindult a tutajozás.
Danes pa lahko gostje na splavih spoznavajo splavarsko tradicijo, hrano, za spomin pa jih še po splavarsko krstijo. ▸ Ma a vendégek megismerkedhetnek a rönkúsztatás hagyományaival és a hagyományos ételekkel, sőt, emlékül még meg is keresztelik őket tutajosok módjára.

spomeník monument; memorial

nagrobni spomeník tombstone
zaščita starih spomeníkov preservation of ancient monuments
varstvo spomeníkov care and preservation of monuments (ali works of art)
odkriti spomeník to unveil a monument
postaviti spomeník to erect (ali to raise) a monument
spomeník postavljen v spomin... a monument erected (ali raised) to the memory of...

spomni|ti se² [ô] (-m se) (obuditi spomin) (jemandes/einer Sache) gedenken, (počastiti) (jemanden) würdigen

stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.

stamp² [stæmp] prehodni glagol
žigosati; označiti; kovati (denar); vtisniti (kak znak, lik itd.) (upon na)
kolkovati, frankirati; vtisniti žig; (za)cepetati, udariti z nogo ob tla; streti, zdrobiti, stolči, zmrviti
neprehodni glagol
teptati, cepetati, topotati, gaziti z nogami (upon po)
plačati kolkovino

to stamp with one's foot udariti z nogo ob tla
to stamp money kovati denar
to stamp with označiti z
to stamp to the ground poteptati
to stamp s.th. on s.o.'s mind vtisniti komu kaj v spomin
this action stamps him (as) a coward to dejanje ga (o)žigosa (označuje) kot bojazljivca
this fact stamps his story (as) a lie to dejstvo dokazuje, da je njegova zgodba lažniva

store² [stɔ:] prehodni glagol
hraniti v skladišču, uskladiščiti; nakopičiti, shraniti za rezervo, pripraviti zalogo, oskrbeti s potrebščinami (živili); opremiti, oskrbeti (with z)
pospraviti (letino); moči sprejeti ali vsebovati (za uskladiščenje)

to store the crop uskladiščiti letino
the harvest has been stored žetev je bila pospravljena
I shall store my furniture dal bom svoje pohištvo v skladišče
he has a well-stored memory ima zelo obsežen spomin (znanje)
to store up nakopičiti, dati nastran (v rezervo)
to store up money hraniti denar

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

studeō -ēre -uī (—) (etim. nedognana beseda)

1. (resno) (po)truditi se, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, paščiti se, skrbeti za kaj, skrbno misliti na kaj, skrbno podajati se na kaj, v kaj, marljivo se ukvarjati (baviti, pečati) s čim, skrbno se oprije(ma)ti česa, skrbno poprije(ma)ti za kaj, stremeti za čim, težiti za čim, k čemu, hrepeneti (hlepeti) po čem, želeti (hoteti) kaj, (po)skušati kaj doseči; abs.: studet ibi Enn., ita ut aequum fuerat atque ut studui Ter., si qui in ea re studebat Ca. ap. Gell., auxilia studentia atque incitata Ci. prizadevne in urne; klas. večinoma z obj. v dat.: Pl., Ter., Plin. iun., Aur. idr., aut pecuniae aut imperiis aut opibus aut gloriae Ci., virtuti, laudi, dignitati Ci., scientiae Ci., litteris Ci. ali disciplinis atque artibus Ci. učiti se, študirati, iuri ac legibus cognoscendis Ci., novis rebus Ci., C., labori ac duritiae student C. skušajo se utrditi in okrepiti (okremeniti), agriculturae non student C. s poljedelstvom se ne ukvarjajo, minus memoriae studere C. vaditi, (uriti) spomin, pabulo magis quam arvo studere S.; pesn. z gen.: qui te nec amet nec studeat tui Caecil. ap. Ci.; z acc. pron. n: illud Pl., id Pl., L., eadem aeque Ter., versus amat, hoc studet unum H.; s kakim drugim obj. v acc.: has res Pl., res Graecas Tit. fr., horum nihil egregie Ter., unum studetis Ci., unum omnes student Ci.; z in z acc.: in quam rem studendum sit Q., in id solum student Q.; z inf.: Pl., studere tutiorem vitam hominum reddere Ci., scire studeo, quid egeris Ci. ep. rad bi vedel, operibus anteire studere C., praedā delenire popularium animos studebat L., multis pollicitationibus Eumeni persuadere studuit N., primus studet portum intrare N.; inf. je treba včasih dostaviti v mislih: eo, quo studuerat (sc. venire), venit N., conficies, quod studes (sc. conficere) N.; redkeje z ACI: Pl., Ter., Lucr. idr., illis gratum se videri studet Ci., coloniam expugnari studes Ci., rem ad arma deduci studebat C., omnes homines, qui sese student praestare ceteris animalibus S., mutari omnia student S., tamen salvum (sc. Dionysium esse) propter necessitudinem studebat N.; redko s finalnim stavkom: Pl., Ter., Ca., Auct. b. Alx., Dig. idr., huic rei studendum, ut commeatu prohibeantur C., id studere, ne … praemio sceleris frueretur L., ne solus esset, studui Ph.

2. occ.
a) potegniti s kom, stopiti na stran koga, pristopiti h komu, k čemu, potegniti (potegovati) se za koga, za kaj, na roko iti komu, pospeševati koga, kaj, podpirati koga, kaj, pomagati komu: Corn., Auct. b. Alx. idr., illi homini nequam atque improbo Ci., tibi Ci., Catilinae Ci., nemo Arpinas non Plancio studuit Ci., qui rebus Atheniensium studuissent N., petitioni alicuius studere Q.; abs.: neque studere neque odisse … decet S.
b) poklas. abs. (= klas. litteris studere) ukvarjati se z znanostjo, učiti se, študirati: domi Q., anni, quibus studuimus Q., studere apud aliquem Q., Sen. rh., Aug., studes an piscaris? Plin. iun., ego in Tuscis et venor et studeo Plin. iun., Asinius … videtur mihi inter Menenios et Appios studuisse T., solacium studendi Suet.

Opomba: Nenavadni pf. studīvī: M. Aurelius ap. Fr.

stvar¹ ženski spol (-i …) die Sache (tudi filozofija), das Ding, der Gegenstand
stvari množina Sachen, Gegenstände, das Zeug
najdena stvar die Fundsache, der Fund
poslana stvar die Einsendung
v zakup vzeta stvar der Pachtgegenstand
zastavljena stvar Pfandsache
zelo/preveč draga stvar die Kostspieligkeit
škoda na stvareh der Sachschaden
pomoč/dajatev v stvareh die Sachleistung
stvari v splošni rabi množina das Gemeingut
poletne/zimske stvari (oblačila ipd.) Sommersachen množina Wintersachen
posestnik zastavljene stvari der Pfandbesitzer
poškodovanje stvari die Sachbeschädigung
prodaja zastavljene stvari der Pfandverkauf
seznam stvari das Sachverzeichnis
spomin za stvari das Sachgedächtnis
uživanje stvari pravo der [Fruchtgenuß] Fruchtgenuss
volilo generičnih stvari das Gattungsvermächtnis
zavarovanje stvari die Sachversicherung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung