Franja

Zadetki iskanja

  • túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

    ne samo... ampak tudi... not only... but also
    jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
    on govori tudi nemško he speaks German too
    túdi tu here too
    túdi ne nor, neither
    lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
    on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
    Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
    Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
    Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
    Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
    to mislim túdi narediti I mean to do it, too
  • túdi aussi, également, même

    jaz tudi moi aussi
    jaz tudi ne moi non plus
    ne samo …, temveč tudi non seulement…, mais aussi (ali encore)
    tudi če même si, quand bien même
    tudi takrat, ko alors même que
    tudi če je še tako bogat (aus)si riche qu'il soit, tout riche qu'il est, quelque riche qu'il soit
  • túdi

    A) adv.

    1. anche, pure:
    ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
    smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

    2. anche, financo, persino:
    mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
    po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

    3. (za podkrepitev trditve) proprio:
    ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

    B) konj.

    1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
    ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

    2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
    če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)
  • túdi también; además

    jaz tudi ne yo tampoco
    ne samo ... temveč tudi no sólo... sino también
    rekel mi je tudi también me dijo, me dijo además
    tudi če je še tako bogat ... por muy rico que sea...
  • tuhtati glagol
    pogosto v leposlovnih besedilih (premišljevati) ▸ töpreng, tanakodik
    tuhtati o izboljšavah ▸ fejlesztéseken töpreng, javításokon töpreng
    dolgo tuhtati ▸ hosszan tanakodik
    nenehno tuhtati ▸ folyamatosan töpreng
    mrzlično tuhtati ▸ lázasan töpreng
    Raziskovalci nenehno tuhtajo o izboljšavah. ▸ A kutatók folyamatosan a fejlesztéseken töprengenek.
    Naslednja dva tedna sem neprestano tuhtala, kaj naj storim. ▸ A következő két hétben folyamatosan azon töprengtem, mitévő legyek.
    Zunaj je vendar sonce, ti pa sediš tukaj in samo tuhtaš. ▸ Kint süt a nap, te pedig itt ülsz és csak töprengesz.
  • turban samostalnik
    1. (tradicionalno moško pokrivalo) ▸ turbán
    moški s turbanom ▸ turbános férfi
    turban na glavi ▸ turbán a fejen
    nositi turban ▸ turbánt hord
    Sikhizem izhaja iz Indije, pripadniki vere pa nosijo turbane. ▸ A szikhizmus Indiából ered, a vallás követői pedig turbánt hordanak.
    Samo neposredni potomci preroka lahko nosijo črne turbane. ▸ Csak a próféta közvetlen leszármazottai viselhetnek fekete turbánt.

    2. (žensko pokrivalo) ▸ turbán
    svilen turban ▸ selyemturbán
    ženska s turbanom ▸ turbános nő
    Nadela si je bel svilen turban, ki je imel ob strani širok trak, s katerim si je lahko zakrila usta in brado. ▸ Fehér selyemturbánt tett a fejére, oldalt széles szalaggal, amellyel el tudta takarni a száját és az állát.
    Dame evropskih in ameriških velemest so dostojanstveno nosile turban, pozimi pa so se grele s kučmo. ▸ Az európai és amerikai nagyvárosok hölgyei méltósággal hordtak turbánt, télen pedig kucsma alatt melegedtek.

    3. (o obliki) ▸ turbán
    turban iz brisače ▸ törölközőturbán
    Lase zavijte v turban iz brisače, ki ste jo prej namočile v toplo vodo in dobro ožele. ▸ A haját csavarja be előzőleg meleg vízbe áztatott és jól kifacsart törölközőturbánba.
    Navadno je spal v svojem frotirastem kopalnem plašču, pokrit s turbanom iz hotelskih brisač. ▸ Általában a frottír fürdőköpenyében, a szállodai törölközőkből készített turbánokkal takarózva aludt.
  • učênje (-a) n

    1. studio; apprendistato:
    učenje na pamet studio a memoria
    podpirati koga v času učenja aiutare qcn. negli studi
    učenje za kovača, v trgovini l'apprendistato al mestiere di fabbro, nel commercio

    2. (poučevanje) insegnamento:
    dolgoletno učenje na srednji šoli l'insegnamento pluriennale nelle scuole medie

    3. dottrina, insegnamento:
    zavračati učenje, da je vesolje eno samo respingere l'insegnamento sull'unicità dell'universo
  • ugasn|iti1 (-em) ugašati (samo od sebe) erlöschen, verlöschen; ogenj: verglühen, ausglimmen
  • ukvárjati se to occupy oneself (z with), to be occupied (z with); to be engaged (z in, on); to employ oneself, to be employed (in doing something); to be busy (in, at, with); to work (at); to go in for, to take up, to study; to take an interest (in); to be involved (in); to be concerned (z with)

    ne ukvarja se kaj prida s svojimi otroki he takes little interest in his children
    ukvárjati se malo z glasbo to be quite interested in music
    ne ukvarjam se s politiko I do not concern myself with politics, pogovorno I don't get involved in politics
    on se ukvarja s preveč stvarmi (figurativno) he has too many irons in the fire
    s tem problemom sem se mnogo ukvarjal I have given a lot of thought to this question
    ukvárjati se s problemi kriminala to take an interest in criminological problems
    on se ukvarja izključno samó z nemščino he is fully occupied with his German
    s takimi posli se ne ukvarjam I do not concern myself with such matters
  • ultravijoličen pridevnik
    1. fizika (o sevanju) ▸ ultraibolya, ibolyántúli, ultraviola
    ultravijolično žarčenje ▸ ibolyántúli sugárzás
    Ne izpostavljajte se predolgo sončni svetlobi in ultravijoličnemu žarčenju. ▸ Ne tegye ki magát túl sokáig a napfénynek és az ultraibolya sugárzásnak.
    ultravijolično obsevanje ▸ ibolyántúli sugárzás
    ultravijolični spekter ▸ ultraibolya tartomány

    2. (o napravah) ▸ ultraibolya, ibolyántúli
    ultravijolični teleskop ▸ ultraibolya teleszkóp
    ultravijolična luč ▸ ibolyántúli fény
    Predstavili so novi potni list, ki zasije pod ultravijolično lučjo. ▸ Egy új, az ultraibolya lámpa alatt felfénylő útlevelet mutattak be.
    ultravijolična svetilka ▸ ultraibolya lámpa
    ultravijolični filter ▸ ultraibolya szűrő
    Ustrezno zaščito dajo samo sončna očala z ultravijoličnim filtrom. ▸ Csak az ultraibolya szűrővel ellátott napszemüvegek nyújtanak megfelelő védelmet.
  • uméven umljív intelligible, understandable, comprehensible; clear

    to je samo po sebi umévno that goes without saying, that is a matter of course, that is understood
  • uméven intelligible, compréhensible, facile à comprendre, clair

    sam ob sebi umeven naturel, qui va de soi, qui s'entend de soi-même
    to je samo ob sebi umevno cela va de soi, cela va sans dire, cela s'entend
    samo ob sebi je umevno, da il va sans dire que
    splošno umevno à la portée de tous
    umevno naturellement, évidemment, bien entendu, familiarno comme de juste (ali de bien entendu)
  • uméven inteligible; comprensible; fácil de comprender

    to je samo ob sebi umevno eso se entiende por sí mismo; claro está, claro (que sí); eso se sobreentiende; fam eso cae de su peso
    samo po sebi je umevno, da ... queda entendido que...
  • ust|a1 srednji spol množina der Mund
    otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
    dihanje skozi usta die Mundatmung
    maska za usta der Mundschutz
    dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
    dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
    izpiranje ust das Mundspülen
    kotiček ust der Mundwinkel
    celična usta (citostom) Zellmund
    sesalna usta Saugmund
    (gobec) das Maul
    |
    umazana usta figurativno das Schandmaul
    lačna usta množina hungrige Mäuler
    ena usta količina: das Mundvoll
    usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
    zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
    ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
    zamašitev ust die Knebelung
    stisnjenih ust verkniffen
    našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
    opeči si usta sich den Mund verbrennen
    razvleči usta ein Froschmaul ziehen
    zamašiti usta den Mund stopfen
    z zatičem: knebeln
    zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
    na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
    samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
    pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
    iz ust aus dem Mund
    figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
    zadah iz ust der Mundgeruch
    dati k ustom an die Lippen führen
    nesti k ustom an den Mund setzen
    dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
    figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
    režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
    na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
    pena na ustih figurativno der Geifer
    s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
    viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
    od ust do ust von Mund zu Mund
    od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
    figurativno iti od ust do ust die Runde machen
    držati pred usti vorhalten
    preko ust (oralno) oral
    skozi usta medicina (peroralen) peroral
    v usta in den Mund
    figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
    živeti: von der Hand in den Mund (leben)
    figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
    v ustih im Mund
    obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
    okus v ustih der Nachgeschmack
    raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
    zamašek/zatič v ustih der Knebel
    roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
    brati z ust von den Lippen lesen
    zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
    žvečiti s polnimi usti mampfen
    sinhroniziran z usti film: lippensynchron
  • vaj|a ženski spol (-e …)

    1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
    pripravljalna vaja Vorübung

    2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

    3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
    vaje s kiji das Keulenschwingen
    razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
    plavalne vaje das Übungsschwimmen
    dihalne vaje die Atemgymnastik
    prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

    4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
    priti do konca z vajami za X X durchproben
    oder za vaje die Probebühne
    vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

    5.
    vojaške vaje množina die Geländeübung
    orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

    6.
    duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

    7.
    vaje na fakulteti die Übung
    (praktikum) das Praktikum
    … za vajo Übungs-
    (branje die Übungslektüre)
    |
    biti iz vaje aus der Übung sein
    priti iz vaje aus der Übung kommen
    to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
    biti v vaji drin sein
    za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
    kot vaja übungsmäßig
    figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister
  • vàmp (vámpa) m

    1. zool. rumine

    2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
    vampi po tržaško trippe alla veneziana

    3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

    4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
    imeti prazen vamp aver fame
    skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

    5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

    6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • vendar [ə]

    1. (kljub vsemu) doch, dennoch, immerhin; (kljub temu) trotzdem
    in vendar und doch
    torej vendar also doch

    2. (toda) jedoch, aber, allerdings
    vendar pa jedoch, (kajpak) freilich
    (samo) nur

    3. (že enkrat) doch, doch schon (einmal) (pridi vendar! komm doch schon (einmal)!); (ja, le) doch (pridi vendar! komm doch!); (pa ja) doch
    saj vendar ja (saj vendar veš … du weißt ja …)

    4.
    vendar enkrat/vendar že endlich
  • verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

    lahko mi to verjamete you can take it from me
    verjamem samo, kar vidim seeing is believing
    ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
    tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
    ne verjéti to disbelieve
    sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
    to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
    bi verjeli kaj takega! would you believe it!
    če verjameš ali ne believe it or not
    verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
    rad ti verjamem I willingly believe you
    nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
    komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes
  • ves vsa, vse all; whole; entire; total; complete

    mi vsi all of us
    vse, razen... all but...
    vsa Slovenija all Slovenia
    vsa dežela the whole country
    po vsej Angliji all over England
    vsa Evropa all Europe, the whole of Europe
    po vsem svetu all over the world
    na vseh straneh on all sides
    vsa družba the whole (ali all the) company
    vsa moja družina je tu all my family are here
    (skozi) ves dan all day long, the whole day long
    vsi in vsak all and sundry
    vse moje življenje all my life
    v vseh ozirih in all respects
    po vseh štirih on all fours
    vse mogoče all sorts, all kinds (of)
    za ves svet ne not for all the world
    z vso (možno) hitrostjo with all speed
    vse mesto je bilo tam the whole town was there
    vse je zaman it is all in vain, it is all to no avail
    to je vse, kar lahko storim zate that's all I can do for you
    vsi trije so krivi they are all three guilty
    delati vso noč to work all night
    preživeli smo skoraj ves julij na deželi we spent nearly the whole of July in the country
    biti ves iz sebe od jeze to be beside oneself with fury
    on je vse prej kot pošten he is anything but honest
    hiša je vsa iz kamna the house is entirely of stone
    to je vse, kar lahko rečem that is all I can say
    prebral sem vso knjigo I have read the book from cover to cover
    pripravljeni smo storiti vse zanj we are ready to do anything for him
    razpravljati o vsem mogočem, samo ne o politiki to discuss anything but politics
    tresti se po vsem telesu to tremble all over
    ne delaj si skrbi, vse se bo uredilo! don't worry, it'll be all right!