Franja

Ábrahamov (-a -o) adj. bibl. di Abramo:
Abrahamov sin Izak Isacco, figlio di Abramo
šalj. pog. Abrahamova leta la cinquantina
šalj. stopati v Abrahamova leta entrare negli anta
šalj. biti v Abrahamovem naročju essere in grembo ad Abramo, essere morto

Absālōm (Abessālōn), m indecl. Absalom, Abesalon, Davidov sin: Eccl., Vulg.

absūmō -ere -sūmpsī (-sūmsī) -sūmptum

I.

1. docela porabiti (porabljati), (po)trošiti (naspr. parĕ,re): lumina (oculos) in fletūs Cat., duodecim milia in congiarium militum absumpta sunt Cu., absumptae in Teucros vires V., viribus absumptis O., purpura, quae teritur (se obnosi), quae absumitur L. se oguli, ungula in ungues absumitur O. preide v ...; occ. použi(va)ti, zauži(va)ti: vina H., mālis ambesas mensas ali membra V. z zobmi raztrgati, absumptis frugum alimentis L., humorem solis radii absumunt Plin., popijejo; pren.: satietatem amoris abs. Ter. naužiti se ljubezni (dosita).

2. pren.
a) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), pognati: rebus maternis atque paternis fortiter absumptis H., pecuniam libidine aut aleā abs. Sen. ph.
b) (čas) (po)tratiti, (po)trošiti, prebiti, preživeti (preživljati): absumo decipioque diem O., dies aliquot ibi frustra abs. L., tempus dicendo Ci. ali consultando L., quattuor horas dicendo L., diem segni navigatione L., biduum morando Cu., dies cunctatione absumitur T.

— II.

1. (po)grabiti, uničiti (uničevati), v pass. tudi = (iz)giniti: incendium domos absumpsit L., penates ignis absumpsit Sen. ph., curā absumitur Ter., corpus clade horribili absumptum extabuit Cl. (prevajajoč Sofoklov verz), Carthaginem flammis absumi sinere L. pustiti, da Kartagina zgori, lacrimis absumitur omnis O. ves gine od solz, classe vi tempestatis prope absumptā Suet., bis anno absumi umbras, absumpta hac observatione (znak) Plin.

2. pren. pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), (od)vzeti, jemati, (o boleznih, smrti) pograbiti, ugrabiti (ugrabljati), pob(i)rati: me absumite ferro ali animam quocumque leto V., plus hostium fuga quam proelium absumpsit, plures fames quam ferrum absumpsit, multos pestilentia absumpsit L., nisi mors eum absumpsisset L., alii alio leto absumpti L., sin absumpta salus V. (od)vzeta, izginula; vzrok smrti v abl.: multi mortales ferro ignique absumpti sunt L. mnoge ... je vzel ogenj in meč, absumi gurgitibus L. (sloveni act. z glag. požreti!), absumi morbo S., T. ali fame, pestilentiā, veneno L. ali febrium vi Amm. poginiti (poginjati), umreti (umirati) za čim, ali act.: bolezen, lakota ... pobere (pomori) koga; abs.: iamiam absumor Acc. fr., avunculus nuper absumptus erat L. je umrl, od tod: absumptus est Pl. izgubljen je, po njem je, tako tudi: absumpti sumus Pl.

absurdus 3, adv. -ē

1. neblagoglasen, zlozvočen: vox Ci., absurdoque sono ... stagna cietis Poeta ap. Ci. (o žabah), absurde canere Ci., Amm.

2. pren.
a) neskladen, neprimeren, nesmiseln, neslan: est hoc omnibus auribus animisque absurdum Ci., absurdae lacrimae L., mos absurdus T., absurdissima mandata Ci., aliquid absurde dicere Pl., Ci., imperite absurdeque fictus Ci., non absurda cognitu T. primerno, pauca repetiero ab initio talium facinorum non absurda T. kar se sklada (ujema) z ...; z dat.: aetati utriusque non absurdum T.; z ACI: quam absurdum eum petere consulatum, qui praetor fieri non potuerit Ci.; z inf.: haud absurdum est bene dicere S.
b) nenadarjen, nesposoben, neroden, neraben: sin plane abhorrebit et erit absurdus Ci., ingenium haud absurdum S. ali nec abs. ingenium T. prebrisana glava, nec absurdus ingenio T.

acá tu, tukaj; sem, semkaj

más acá semkaj, na tej strani, bliže tu
por acá tukaj, tod
acá y allá (acullá) tu in tam
de acá para allá sem in tja
sin más acá ni más allá brez pomisleka, naravnost, takoj
¡ven acá! pridi sem!
¿de cuándo acá? od kdaj?

Acamās -antis, m (Ἀκάμας) Akamant,

1. sin Tezeja in Fajdre: V., Hyg.

2. Vulkanov sluga: Val. Fl.

3. ciprski rt: Plin. (z grškim acc. -manta).

Acastus -ī, m (Ἄκαστος) Akast,

1. sin tesalskega kralja Pelije, Laodamijin oče, Alkestidin brat, udeleženec kalidonskega lova: O., Hyg., Val. Fl., Iust.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

accīdō -ere -cĭdī (-) (ad in cadere)

I. (na tla, ob kaj, na kaj) pasti (padati): ad terram Pl., Enn. ap. Ci., in humum Varr. ap. Non., in mensas O.; z dat.: terrae corpus accidit Sen. tr.; z adv.: quo Castalia ... lapsu accidit L. Andr. ap. Fest.; abs.: tela ab omni parte accidebant L., cum ... tela ex superiore loco missa non frustra acciderent L., ut (tela) missa a Gallis gravius acciderent C.; occ. proseč pasti = proseč vreči se pred koga, na kolena pasti pred koga, kom, kleče prositi koga: ad genua Enn. ap. Non., ad alicuius genua Ter., ad pedes omnium Ci., alicui ad genua Pac. fr., Suet., genibus alicuius L., Cu., T. quo accidam Enn. ap. Ci. (kam =) pred koga naj se vržem?

II. pren.

1. prodreti (prodirati) do kod, dospeti; z ad: ad genua accido supplex Sen. tr., vox ad aures accidit Acc. ap. Non., nihil ... tam populare ad populi Rom. aures accidisse Ci., tibi ... nova res molitur ad aures accidere Lucr., clamor ... ad aures accidisset L., accidit vox ad hostes L., ad oculos animumque accidere Ci., ut notae litterarum totae ad oculos acciderent Petr., toda: verbum in te accidit Ter. beseda je padla nate; s samim acc: Lucr. (V, 608), mihi paternae vocis sonitus aures accidit Pl., vox accidit aures Val. Fl., res animum accidens Gell.; z dat.: imber ... accidens auribus L., maior auribus nostris accidebat clamor Plin. iun., animo accidit aliquid Ter., Lucr., quam res nova miraque menti accidat Lucr. kako nova in čudna se dozdeva ta misel, ne maioris multitudinis species accidere hostibus posse Hirt. da bi se sovražnikom število ne zdelo večje, ali: da bi večje število ne vzbudilo sovražnikove pozornosti, ne bodlo sovražnikov v oči; abs.: fama (repente) accidit L. se je razširil, unde (clamor) accidisset L. od kod prihaja, clamor accidens ab increscente pugna L. prihajajoč, unde ... terribilis accidebat sonus L. je bīl na ušesa.

2. (nenadoma) prijeti koga, napasti koga: quo improvisus gravior accideret S., quia de improviso acciderent, ... incolumes transeunt S.

3. pripasti (pripadati): cetera, quae huic generi accidunt Q.

4. iziti se, izteči (iztekati) se, tudi samo izteči: ut (recimo, da) omnia contra opinionem acciderent C., si secus (aliter) acciderit Ci. drugače = slabo, peius victoribus Sequanis quam Haeduis victis accidisse C., tudi: hoc sibi satis opportune Caesar accidisse arbitratus C.

5. pripetiti se, primeriti se, dogoditi (dogajati) se, zgoditi se, slučajno (nepričakovano) nastopiti (nastopati); večinoma o neprijetnih dogodkih: nihil mali accidisse Scipioni puto Ci., si gravius quid acciderit ali si quid gravius accidisset C. kaj hujšega = poraz, sin quid adversi accidisset N., accidit detrimentum, mors, periculum C.; redkeje o srečnih naključjih: secundas res accidisse eius operā N., quae prospere cesserunt, ea vi consilii acciderunt N., illud etiam accidit praeter optatum meum, sed valde ex voluntate Ci.; nedoločno: quidquid acciderit Ci. vsak dogodek, id quod accidit N. kar se je res zgodilo, quae vivo se acciderunt, futura praedixit N. dogodke svoje dobe, si quod tempus accidisset, quo ... Ci.; z dat. = primeriti se komu, pripetiti se komu, doleteti koga, zadevati koga: quae homini gravior poena accidere potuisset Ci., si quid gravius ei a Caesare accidisset C. ko bi Cezar ostreje postopal z njim; pogosto evfem., poseb. o smrti: si quid accidat Romanis C. = ko bi bili Rimljani premagani, si quid pupillo accidisset Ci., si quid mihi humanitus accidisset Ci. ko bi se mi bilo pripetilo kaj človeškega = ko bi bil umrl; tudi brez dat.: velletne Clazomenas in patriam, si quid accidisset, auferri Ci.; redko o veselem dogodku: supplicatio decreta est, quod ante id tempus accidit nulli C.; pogosto brezos. (včasih še s pristavkom casu): si ita accidisset Ci. ko bi se bilo tako primerilo; z dopolnilnimi stavki, uvedenimi navadno z ut (izražajočim posledico): an ... casu accidit, ut id, quod Romae audierat, primus nuntiaret? Ci., accidit, ut una nocte omnes Hermae ... deicerentur N., accidit casu, ut legati ... cenarent N.; redko s quod (označujočim dejstvo) ali z inf. (izražajočim zgolj pomisel): accidit incommode, quod eum nusquam vidisti Ci. ep., accidit fortuitum ..., quod ... morbo implicitus decessit Plin. iun., nec enim acciderat mihi opus esse Ci. ep.; še redkeje z ne: nihil autem est pro certe futurum, quod potest aliqua procuratione accidere, ne fiat Ci. — Od tod subst. pt. pr. accidēns -entis, n

1. slučajno, slučajnost, (nebistvena) zunanjost, slučajna, nebistvena okoliščina (naspr. substantia): personae cum suis accidentibus Q., causa, tempus, locus ... sunt rerum accidentia Q.; occ. = epitheton (adiectivum): Sen. ph., Q., Macr., Prisc.

2. slučaj, naključje: ex accidenti (accidentibus) Icti. o naključju; occ.
a) nesrečen primer, nesreča (naspr. prospera): Amm., accidentium meorum novitas Ps.-Q.
b) (= σύμπτωμα), zunanji znak bolezni, bolezenski simptom: Cael.

acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

1. privoliti, soglašati, strinjati se:
acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

2. dopustiti, dovoliti:
acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom

acepción ženski spol pomen, smisel

sin acepción de personas ne glede na osebo

Achaeus -ī, m Ahaj, Ahej,

1. heros eponymos ahajskega ljudstva, Ksutov sin, Jonov brat.

2. lidijski kralj: O.

3. gr. dramatik, starejši Evripidov sodobnik: O.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

Ācis -idis, voc. Āci (O.), m (Ἀκις) Akis, rečica ob Etni: O., Sil., Cl. (pri katerem je A kratek); mitični sin Nimfe, ki je prebivala v reki Simetu (Symaethus), lepi pastir, ki ga je ubil Polifem, ker ga je ljubila Galateja: O.

Acmonidēs -ae, m (Ἀκμονίδης iz ἄκμων, Akmonid = sin nakovala) Akmonid, samogovoreče ime Kiklopa kovača: O.

Actaeōn -onis, acc. -ona, m Aktajon, sin Aristeja in Avtonoje, Kadmov vnuk; ker je videl Artemido v kopeli, ga je spremenila v jelena in nato so ga raztrgali njegovi lastni psi: Varr., O., Hyg., Sen. tr., Fulg., Serv.

Adherbal -alis, m Adherbal, punsko ime. Poseb.

1. kartažanski poveljnik, ki ga je premagal C. Laelius v drugi punski vojni pri Karteji: L.

2. sin numidijskega kralja Mikipse, ki ga je umoril Jogurta: S.

Adōn -ōnis, m (Ἄδων) Adon: Varr. ap. Non., Pr. in pozni pisci, ali Adōnis -idis, dat. -idī, acc. -idem in Adōnin, voc. Adōnī, abl. Adōne in Adonī, m (Ἄδωνις) Adonis: Ci., V., O., Hyg. in pozni pisci,

I. sin epirskega kralja Kinira (Cinyras) in njegove hčerke Zmirne ali Mire (Zmyrna, Myrrha), lep mladenič, ki ga je ljubila Venera (pa tudi Prozerpina in Diana). Ljubosumni Mars je poslal nadenj divjega merjasca, ki ga je na lovu raztrgal, Venera pa je mrtveca spremenila v cvetlico, imenovano Adōnium (gl. to geslo), in ga objokovala vsako leto na dan njegove smrti. Adonis je poosebljenje zemeljske rodovitnosti, ki se vsako leto vzbudi spomladi in zamre jeseni. Ob kresu so ga slavili v Grčiji in Feniciji. Po Makrobiju je Adonis (t. j. gospod, hebr. Adonai) pri Asircih in Feničanih ime sončnega boga. Preg.: horti Adonis (Adonidis, Ἀδώνιδος κῆποι) Adonisovi vrtovi, nasad rastlin, ki hitro vzcvetijo, a tudi hitro ovenijo: Plin. — Od tod adj.

1. Adōnēus 3 Adonisov: Aus.; subst. Adōnēa -ōrum, n adoneje, Adonisov praznik, ki so ga obhajali ob kresu z jadikovanjem in hrupnim veseljem v spomin Adonisove smrti: Amm.

2. Adōnīus 3 = Adōnēus 3: versus Serv. (verz z metrično shemo: —⏑⏑—⏓).

— II. Adōnis -idis, m adonid, vrsta ribe = exocoetus: Plin.

adoptiō -ōnis, f (*adopiō -ere; prim. optō)

1. posinovljenje, posvojitev, redkeje povnučitev takih, ki še niso sui iuris (= ki so še pod očetovsko oblastjo), in takih, ki so že sui iuris. Pri prvih se je izvajala posvojitev (adoptio v pravem, ožjem pomenu) na podlagi navidezne kupčije ob navzočnosti petih prič in na podlagi na tej kupčiji slonečega pravnega postopka pred pretorjem ali kakim drugim oblastnikom; pri drugih pa (adoptio v širšem pomenu, sicer imenovana arrogatio) na podlagi kurijskega zakona (lex curiata) pred kurijskimi komicijami (comitia curiata) ali (pozneje) pred osebami, ki so jih zastopale: L., Vell., Q., Suet., Gell., Icti., quod est ... ius adoptionis? nempe, ut is adoptet, qui neque procreare iam liberos possit et, quom potuerit, sit expertus Ci., emancipare filium alicui in adoptionem Ci., ascire aliquem in (per) adoptionem T., pro rostris adoptionem nuncupare T., adoptio in Domitianum (Domicijanu) auctoritate Pallantis festinatur T. Posinovljenci so prevzeli ime posinovitelja, poleg tega so imeli še agnomen iz prejšnjega rodovnega imena. Tako npr. poznejši cesar Avgust, ki se je kot otrok imenoval C. Octavius Thurinus, kot Cezarjev posinovljenec pa C. Iulius Caesar Octavianus; prim.: P. Cornelius Scipio Aemilianus = posinovljenec Publija Kornelija Scipiona (sina starejšega Scipiona Afričana), sin Emilija (Pavla). Od Cezarja naprej je bila v navadi tudi adoptio per testamentum posvojitev z oporoko, pravzaprav le postavitev dediča s pogojem, da ta z dediščino sprejme tudi ime umrlega: Ci., N., Suet.

2. pren.
a) cepljenje dreves: Plin.
b) vstavljanje novega čebeljega roja: Col.

adoptíven (-vna -o) adj. adottivo:
adoptivni oče padre adottivo
adoptivni sin figlio adottivo

adulterino agg. prešušten, prešuštniški; nezakonski:
figlio adulterino nezakonski sin
relazione adulterina prešuštno razmerje, prešuštna zveza