Franja

vadimōnium -iī, n (vas, vadis)

1. dajanje poroštva (jamstva, zagotovila, garancije), porokovanje (z jamstvom), jamčenje, garantiranje, zagotovitev, zagotavljanje, da bo kdo prišel določenega dne pred sodišče ali pa vsaj poslal pooblaščenca: Pl., Ca. ap. Gell., Varr., Val. Max., Iuv. idr., Romam vadimonii causā venire Ci., sine vadimonio disceditur Ci., vadimonium concipere Ci. spisati, facere Ci. dati (dajati) poroštvo, vadimonium ei imponere N. prisiliti koga k porokovanju, prignati koga k porokovanju, res esse in vadimonium coepit Ci. prišlo je do porokovanja, dali so si medsebojno poroštvo, eo vadimonia fieri L. tjakaj (da) naj se dajo poroštva, tam (da) naj poteka pravda, vadimonium missum facere Ci. odpustiti, est mihi vadimonium cum aliquo Ci. obvezan sem do koga v porokovanje.

2. meton.
a) prihod pred sodnika: vadimonium promittere Ci. obljubiti priti pred sodnika, obljubiti udeležiti se sodne razprave.
b) določeni dan, rok, datum, termin, nárok sodne razprave: vadimonia constituta Ci., vadimonium obire Ci., Plin. iun., P. F. ali venire ad vadimonium Ci. držati se roka, priti k sodni razpravi, naspr. v. deserere N., Ci. ne držati se roka, ne priti na sodno razpravo (obravnavo), vadimonium sistere Ca. ap. Gell., N., Ci. priti pred sodnika ob določenem roku; metaf.: tibi amatorem vadimonio sistam Ap. postavim po danem poroštvu ob roku pred sodnika, ut tu es, qui me convadatus es Veneriis vadimoniis? Pl. ki me ob roku poziva (kliče) pred Venero?

velik³ [ê] (velik|a, -o) (ki meri …) groß (4 ha 4 ha groß), -groß (en meter metergroß, nekaj centimetrov zentimetergroß)
velik kot … -groß
(kot češnja kirschgroß, kot golobje jajce taubeneigroß, kot grah erbsengroß, kot jajce eigroß, hühnereigroß, kot oreh [walnußgroß] walnussgroß, kot otroška glava kindskopfgroß, kot pest faustgroß, kot roka/dlan handgroß, kot sliva/ češplja pflaumengroß, za glavo kopfgroß)

velvet [vélvit]

1. samostalnik
baržun, žamet, žametu podobna tkanina
zoologija baržunast ovoj na novih rogovih srnjakov
figurativno baržunasta površina (ki se vda pod prstom)

black velvet sleng pijača sekta in močnega piva; sleng lahkó pridobljen dobiček
coton velvet bombažni žamet
silk velvet svileni žamet

2. pridevnik
baržunast, žametast; mehek
figurativno priliznjen, hinavski; v ugodnem finančnem položaju

a velvet tread figurativno tiha in mehka hoja
with velvet tread z neslišnimi koraki
velvet paws figurativno žametaste tačke, uglajeno vedenje (manire)
to handle s.o. with velvet gloves ravnati s kom z žametastimi rokavicami
an iron hand in a velvet glove železna roka v žametasti rokavici, figurativno krutost, skrita pod lepimi besedami, milim vedenjem itd.

vešč pridevnik
(sposoben; spreten) ▸ gyakorlott, szakavatott, ügyesZa poslance, ki še niso vešči uporabe računalnika, bodo organizirali ustrezno usposabljanje. ▸ Azoknak a képviselőknek, akik nem gyakorlottak a számítógép használatában, megfelelő képzést fognak szervezni.
Kar so vešče roke italijanskih rokodelcev ustvarile iz kovine, je elegantno, oblikovno usklajeno in lično. ▸ Amit az olasz kézművesek szakavatott kézzel készítettek fémből, az elegáns, harmonikus és szép.
Medtem ko mu v šoli ni šlo najbolje od rok, je bil toliko bolj vešč v nogometu. ▸ Miközben az iskola nem ment neki a legjobban, annál ügyesebb volt a fociban.
Sopomenke: izkušen

véšč (-a -e) adj. esperto, pratico, abile, destro; bravo:
računanja vešč abile nei calcoli
vešč jahač abile, destro, bravo cavallerizzo
vešč udarec colpo sicuro
vešča roka mano esperta
ocenjevati z veščim očesom valutare con occhio pratico, sicuro

visqueux, euse [viskö, z] adjectif lepek, židek, lepljiv; figuré zoprn

main féminin visqueuse vlažna in mehka roka

vojaški rok moški spol der Grundwehrdienst, Präsenzdienst, Militärdienst, Wehrdienst
ki je odslužil vojaški rok gedient
ki ni služil vojaškega roka ungedient
odslužiti vojaški rok den Militärdienst/Wehrdienst ableisten
mesto služenja vojaškega roka der Einberufungsort
civilno služenje vojaškega roka der Zivildienst, Ersatzdienst
obveznik civilnega služenja vojaškega roka der Ersatzdienstpflichtige
odložitev služenja vojaškega roka die Zurückstellung

volēmus (pri nekaterih avtorjih tudi volaemus) 3 (po ljudski etim. iz vola roka, prgišče; torej = roko (dlan) polneč, velik kot roka (dlan); morda je beseda sor. z osk. valaemom = optimum, valaímos = optimus): pirum Cloatius ap. Macr. (hruška) fúntnica, vrsta velikih hrušk; nav. v pl. pira volema: Ca., V. (pri katerem najdemo obl. volaema), Col., Plin., Serv., Isid.

wither [wíðə] prehodni glagol
izsušiti, oveniti, napraviti ovenelo
figurativno oslabiti, uničiti

age cannot wither her starost ji ne more do živega
to wither with a look pogovorno uničiti s pogledom
neprehodni glagol (često wither up)
(o)veneti; osušiti se, osahniti
figurativno oslabeti, hirati, propasti; prenehati, miniti, izginiti; pasti, padati (cene)
figurativno giniti

(the) beauty withers lepota mine
his influence withers njegov vpliv upada
to wither away odmirati, oslabeti
a withered hand izsušena roka

zamud|a ženski spol (-e …) die Verspätung; tehnika der Verzug; pri plačilih: der Rückstand, der Verzug; -verzug (dolžnikova Schuldnerverzug, tehnika vžiga Zündverzug, pravo pri plačilu Zahlungsverzug)
zamuda roka die Fristversäumnis
v zamudi in Verzug, im Rückstand (mit), plačnik: säumig
biti v zamudi sich in Verzug befinden, in Verzug sein, im Rückstand sein (mit)
imeti zamudo Verspätung haben, verspätet sein, pri plačilih, storitvah: unpünktlich (zahlen, [fertigstellen] fertig stellen …)

zasrbéti démanger, avoir une démangeaison de

roka (pest) ga je zasrbela (da bi udaril) la main (le poing) lui a démangé
jezik me je zasrbel (da bi kaj rekel) la langue m'a démangé

zurdo levi, levičarski; neroden

zurdo m levičar
mano zurda leva roka
a zurdas (fig) narobe, brezglavo

žámetast velvet-like, velvety, velvet

ravnati s kom z žámetastimi rokavicami (figurativno) to handle someone with kid gloves
železna roka v žámetastimi rokavici (figurativno) an iron hand in a velvet glove
žámetast trak velvet ribbon
žámetast sijaj velvet gloss

žúljav callous; horny

žúljava roka horny hand
žúljavih rok horny-handed

ἀγκᾰ́λη, ἡ (ἀγκάς) ep. roka, laket, komolec; (ἐν) ἀγκάλαις (περι) φέρειν na rokah nositi = ljubiti koga; εἰς ἀγκάλας (δέχομαι) v naročje NT.

ἀγκών, ῶνος, ὁ [Et. iz kor. anq- "upogniti, kriviti"; lat. Ancus, krivorok, lastno ime; uncus, aduncus, kriv, skrivljen; ancrae dolina, dol; strslov. ąkotъ, = kljuka, kavelj, prim. še lat. angulus = kot, anulus – prstan; slov. ogel, vogel; nem. Angel = želo, Türangel = stožer, Fischangel = trnek] 1. roka, laket, komolec. 2. umol, štrlina, ogel (τείχεος), zavoj, zavinek, (ποταμοῦ). 3. klanec, globel.

ἀπο-κόπτω (ep. tudi v tmezi) 1. odbijam, odrezujem, odsekavam; pass. χεῖρα ἀποκόπτομαι roka se mi odseka. 2. τινὰ ἀπό τινος naženem doli, napodim.

ἀριστό-χειρ, χειρος, ὁ, ἡ poet. z najhrabrejšo (najkrepkejšo) roko, ἀγών tekmovanje v hrabrosti (kjer odločuje najmočnejša roka).

βραχῑ́ων, ονος, ὁ roka, rama; πρυμνός nadlahti.

δράγμα, ατος, τό δρᾶγμα (δράσσομαι) ep. kolikor more roka obseči, peščica, rokovet, snopič.