urézen (-zna -o) adj. di taglio:
urezna rana ferita di taglio
Zadetki iskanja
- vbóden (-dna -o) adj. di puntura, di punta:
med. vbodna rana ferita di punta - vbodn|i [ó] (-a, -o) Stich- (plošča die Stichplatte, rana die Stichwunde)
- vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen
él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo - vital [váitl]
1. pridevnik (vitally prislov)
življenjski, življenjsko važen, nujno potreben, vitalen
poetično živ, ki živi; življenjsko nevaren, smrten, poguben, usodepoln
figurativno biten, bitno važen, bistven, glaven, osnoven; odločilen; živahen, vitalen, poln poleta (elana)
vital force, necessity življenjska moč, potreba (nuja)
vital interests življenjsko važni interesi
your help is vital to us vaša pomoč nam je neobhodno potrebna
of vital importance življenske važnosti
a vital mistake usodepolna napaka
vital spirits življenjska energija
vital statistics šaljivo obseg prsi, pasu in bokov pri ženski
a vital wound smrtonosna rana
2. samostalnik
množina vitalni organi (neobhodno potrebni za življenje)
figurativno bistvo; važni sestavni deli - vnéti to inflame
vnéti se to take (ali to catch) fire, to inflame, to kindle, (rana) to inflame, to be inflamed; to begin to burn
vnéti se za kaj to be enthusiastic about something, pogovorno to be hot (ali dead keen) on something
ves vnet je za... he is all afire (with enthusiasm) for...
takoj se vnéti za kaj (se ogreti za kaj) (figurativno) to take to something like a duck to water - vrág (-a) m
1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!
2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto
3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve
4. star. (sovražnik) nemico
5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla
6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!
7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto
8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah
9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo
10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole - vstrélen
vstrélna rana gunshot wound; wound of entry; bullet wound - vstrélen (-lna -o) adj. med.
vstrelna rana foro d'entrata (del proiettile) - vstrelína ➞ vstrelna rana
- will*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would
I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)
1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)
he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj
2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:
will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti
3.
(v pogojnih stavkih):
he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel
4.
biti navajen, imeti navado:
he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je
II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:
what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel - zagnojíti (njivo) fumer, engraisser, amender
zagnojiti se (rana) suppurer, secréter du pus - zȁo zlȁ zlȍ, dol. zlî zlâ zlô
1. hudoben: zao čovjek, zla žena
2. slab: zao glas, zla volja; meni je zlo; on je zlo prošao
3. hud: zla vremena; zla sudbina
4. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; u zao čas ob nepravem času; dozlaboga zelo: dozlaboga teško - zapírati fermer, enfermer, emprisonner , (o jedeh) constiper
zapirati prodajalno fermer boutiyue
trgovine se zapirajo ob sedmih les magasins ferment à sept heures
ključ ne zapira cette clef ne va pas à cette serrure (ali n'ouvre pas)
vrata se ne zapirajo dobro la porte ferme (ali joint) mal
zapirati se s'enfermer, (rana) se cicatriser - zapírati (-am) | zapréti (-prèm)
A) imperf., perf.
1. chiudere:
neprodušno zapirati chiudere ermeticamente
zapirati z zamaški tappare
zapirati pipe, vodo chiudere i rubinetti, l'acqua
gore zapirajo dolino i monti chiudono la valle
2. precludere, impedire:
sovražniku zapreti prehod čez reko precludere al nemico il passaggio del fiume
zapirati komu vrata do izobrazbe precludere a qcn. la possibilità di studiare
3. rinchiudere:
zapirati divje živali v živalske vrtove rinchiudere gli animali selvatici negli zoo
zapirati znanost v kabinete rinchiudere la scienza nei laboratori
4. imprigionare, incarcerare:
zapirati ljudi imprigionare la gente
5. pog. med. costipare, astringere:
ta jed bo bolnika zaprla un cibo che costiperà il malato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prometni policist odpira in zapira cesto il vigile urbano libera e blocca la viabilità (della strada)
kar sapo mu je zaprlo ob teh besedah al sentire le parole, si sentì mozzare il fiato
pren. zapirati svoje srce pred kom non voler confessare i propri sentimenti a qcn.; non voler aiutare qcn.
šport. zapreti igro praticare un gioco chiuso, marcare strettamente l'avversario
pren. zapreti trudne oči spirare
pren. pog. zapreti štacuno chiudere, serrare baracca e burattini
zapreti usta tacere
zapreti komu usta chiudere il becco a qcn.
zapreti komu vrata pred nosom chiudere la porta in faccia a qcn.
zapreti s pregradami transennare
B) zapírati si (-am si) imperf. refl. pren. chiudere:
zapirati si ušesa pred resnico chiudere gli occhi davanti alla realtà, fare come lo struzzo
C) zapírati se (-am se) | zapreti se (-prèm se) imperf., perf. refl.
1. chiudersi, rinchiudersi:
vrata se ne zapirajo dobro la porta non si chiude bene
oči se mu zapirajo gli si chiudono le palpebre
zapirati se v sobo rinchiudersi nella stanza
2. pren. chiudersi, isolarsi, diventare scontrosi, diffidenti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. med. voda se mu zapira soffre di ritenzione dell'urina
rana se zapira la ferita si sta rimarginando
vrata razstave so se zaprla la mostra ha chiuso
zapirati se med štiri stene seppellirsi, tapparsi in casa - zapírati cerrar, encerrar , (o jedeh) estreñir
ključ ne zapira la llave no cierra
zapirati se cerrarse, (rana) cicatrizarse
vrata se dobro (slabo) zapirajo la puerta cierra bien (mal) - zapŕt (-a -o) adj.
1. chiuso, rinchiuso:
zaradi dopusta zaprto chiuso per ferie
2.
zaprt sestanek riunione a porte chiuse
filmi za zaprt krog gledalcev proiezione di pellicole per un cerchio ristretto di amatori
3. knjiž. (težko razumljiv) ermetico:
zaprto pesništvo poesia ermetica
4. riservato, scontroso
5. pog. med. stitico
6. strojn. chiuso:
zaprt obtok circolazione chiusa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. zaprti prelom kosti frattura chiusa
bot. zaprti plod frutto indeiscente
ekon. zaprti trg mercato chiuso
geogr. zaprto morje mare chiuso
lingv. zaprti zlog sillaba chiusa
mat. zaprti interval intervallo chiuso
med. zaprta rana ferita rimarginata - zastrélen (-lna -o) adj. med.
zastrelna rana ferita con ritenzione del proiettile - zdráviti guérir, soigner, traiter
zdraviti se faire (ali suivre) une cure
iti se zdravit aller faire une cure, aller prendre les eaux à
zdraviti se (rana) se cicatriser - zdráviti curar; sanar; remediar
zdraviti se sanar; curarse; (rana tudi) cicatrizarse; estar en (ali estar sometido a) tratamiento médico