Franja

chip¹ [čip] samostalnik
drobec, odkrušek, iver, trska; oškrbek; odpadek; igralna znamka; odkrušeno mesto
pogovorno otrok

a chip of the old block čisto tak kakor njegov oče
I don't care a chip for it ni mi do tega
to carry a chip on one's shoulder rad se prepirati
potato chips tenke ocvrte krompirjeve rezine
to buy chips hraniti denar
ameriško, sleng to hand (ali pass in) one's chips umreti
dry as a chip nezanimiv, dolgočasen, suhoparen
such carpenters such chips po delu spoznamo človeka

cœur [kœr] masculin srcé (tudi figuré); čustvo, ljubezen, nagnjenje; vest; pogum, srčnost; jedro, srčika, notranjost; familier srček, srcé; zoologie srčasta školjka; srce, srčna barva pri kartah

à cœur joie po mili volji, kot srce poželi
à cœur ouvert, cœur à cœur odkrito(srčno), prostodušno
au cœur de v sredini, sredi v, v srcu
au cœur de l'hiver sredi najhujše zime
avec cœur vneto
avec (ali d') abondance de cœur naravnost, brez ovinkov
de bon cœur, de grand cœur rad, zelo rad
de (tout) cœur od (vsega) srca
de gaieté de cœur srčno rad
par cœur na pamet
sans cœur brez srca, brezsrčno; brez poguma, malosrčno
battement masculin de cœur utripanje srca
beau, joli comme un cœur zelo ljubek, lep
homme masculin de cœur pogumen, srčen človek
bourreau masculin des cœurs osvajalec (ženskih) src
mal masculin au cœur (médecine) slabost
maladie féminin de cœur srčna bolezen
(religion) Sacré-Cœur srce Jezusovo
valet masculin de cœur srčni fant (pri kartah)
cœur d'or zlata, zvesta duša, sijajen dečko
cœur de tigre, de pierre kruto, kamenito srce
cœur de poule mevža, strahopetec
cœur du problème bistvo problema
cœur de salade srčika pri solati
arracher, déchirer, fendre, briser le cœur à quelqu'un, blesser quelqu'un au cœur komu srce iztrgati, raztrgati, razklati, zlomiti, raniti
je n'ai pas le cœur de lui dire la vérité nimam srca, poguma, da bi mu povedal resnico
je n'ai pas le cœur à rire ni mi do smeha
avoir à cœur de prizadevati si
il a le cœur sur les lèvres slabo mu je, figuré on ima srce na jeziku
il a le cœur barbouillé slabo mu je
avoir le cœur sur la main biti pomagljiv, zelo dober, imeti srce na jeziku, na pravem mestu
avoir le cœur sur le bord des lèvres biti tik pred bljuvanjem
il a le cœur bon (o bolniku) jed mu diši
j'ai le cœur gros težko mi je pri srcu, žalosten sem
j'ai mal au cœur (médecine) slabo mi je; figuré jezi me
j'ai le cœur serré srce se mi krči
je veux en avoir le cœur net hočem vedeti, pri čem sem
j'ai à cœur de vous prévenir želim, smatram za svojo dolžnost, da vas opozorim
cela me va droit au cœur to me globoko gane
connaître quelqu'un par cœur dobro koga poznati (njegov značaj, njegovo življenje)
décharger, ouvrir son cœur razkriti svoje srce
dîner par cœur biti brez obeda, večerje
mon cœur me le dit srce mi to pravi, slutim to
si le cœur vous en dit če to želite
faire contre (mauvaise) fortune bon cœur ne izgubiti poguma, pogumno kljubovati nevarnosti, ne se pustiti ugnati
faire la bouche en cœur (figuré) hliniti ljubeznivost
faire mal au cœur (médecine) povzročiti slabost
peser sur le cœur težiti srce
je ne le porte pas dans mon cœur (on) mi ni pri srcu, ni mi simpatičen
prendre son cœur à deux mains osrčiti se, opogumiti se
se prendre de cœur pour quelque chose vneti se, biti ves vnet, navdušen za kaj
(re)mettre, donner le cœur au ventre de quelqu'un opogumiti koga, pogum vliti komu
reprendre cœur zopet se opogumiti
se ronger le cœur (figuré) gristi se, biti bolan od žalosti
mon cœur saigne srce mi krvavi
savoir par cœur na pamet vedeti, znati
serrer le cœur stiskati, težiti srce
soulever le cœur zbuditi gnus, stud
tenir à cœur biti pri srcu
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca; drugi kraji, druge ljubezni
les sages ont la bouche dans le cœur, et les fous le cœur dans la bouche govoriti je srebro, molčati je zlato

commodité [-dite] féminin udobnost, udobje, lagodnost, komoditeta; pluriel komfort; stranišče

j'aime mes commodités rad imam svoj komfort
commodités à l'anglaise angleško stranišče

compagnia f

1. družba, druščina:
amare la compagnia imeti rad družbo
stare, essere in buona compagnia biti v dobri družbi
dama di compagnia spremljevalka, družabnica
fare, tenere compagnia a qcn. delati komu družbo
... e compagnia bella in vsi ostali

2. voj. četa:
compagnia di ventura hist. najemniška četa

3. trgov. družba:
compagnia di assicurazione zavarovalna družba, zavarovalnica
compagnia di navigazione ladijska družba

4. relig. bratovščina, družba:
compagnia di Gesù Jezusova družba

5. gled. družina:
compagnia di prosa dramska družina

compagnie [kɔ̃panji] féminin družba, druščina, tovarišija; trgovska družba; militaire stotnija, četa; stalna gledališka družba

compagnie affiliée, associée (commerce) sodružba, podružnica
compagnie antichars protitankovska četa
compagnie d'assurances zavarovalna družba
compagnie commerciale trgovska družba
compagnie de discipline (militaire) kazenska četa
compagnie fille podružnična družba
compagnie franche prostovoljska četa
Compagnie de Jésus jezuitski red
compagnie maritime, de navigation pomorska družba (za plovbo)
compagnie-mère matična družba
compagnie aérienne letalska družba
compagnie de pionniers pionirska četa
compagnie du quartier général štabna četa
l'illustre compagnie Francoska akademija
avec la seule compagnie de le v spremstvu
de compagnie skupaj
de, en compagnie v družbi, v spremstvu
en galante compagnie v ženski družbi
(familier) et compagnie in (vsi) drugi (take vrste)
sans compagnie brez spremstva, sam
dame, demoiselle féminin de compagnie družabnica
bonsoir, la compagnie! (populaire) lahko noč vsem!
je suis bête de compagnie (humour) jaz nisem rad sam, imam rad družbo
être de bonne, de mauvaise compagnie imeti dobre, slabe manire, biti dostojen, nedostojen
être d'une compagnie agréable biti prijeten družabnik
fausser compagnie à quelqu'un zapustiti koga, pustiti koga na cedilu
tenir compagnie delati družbo

confort [kɔ̃fɔr] masculin udobje, udobnost, komfort

appartement masculin de grand confort stanovanje z vsem komfortom
avoir tout le confort imeti ves komfort
aimer le confort rad imeti udobje
pneu masculin confort pnevmatika širokega preseka in z nizkim pritiskom

consentir* [kɔ̃sɑ̃tir] verbe intransitif privoliti (à quelque chose v kaj), dovoliti, pristati na, soglašati, strinjati se (à quelque chose s čim); marine popustiti, ukriviti se; verbe transitif odobriti, sprejeti (quelque chose kaj)

consentir un prêt, une remise, un délai de paiement odobriti posojilo, popust, odlog plačila
consentir au mariage privoliti v poroko
consentir à tout k vsemu da reči
j'y consens avec plaisir, de bon cœur z veseljem, srčno rad privolim v to, se strinjam s tem
qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja

cōnsūmō -ere -sūmpsī -sūmptum (decomp.)

I.

1. rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati) za kaj, obrniti (obračati) v kaj, na kaj: non debuit is, qui dabat (sc. pecuniam), quo ille, qui accipiebat, consumeret, quaerere Ci.; večinoma z in in abl.: c. aurum in monumento Ci., consumitur pecunia in statuis, in agrorum coëmptionibus Ci., in quo (oppido) oppugnando … Athenienses mille et CC talenta consumpserant N., dolus consumitur in pecunia … et ceteris rebus Corn., plus ego laboris et operae consumo in poscendis testibus quam ceteri defensores in refutandis Ci., in aliqua re plus operis laborisque c. Ci. bolj prizadevati si in truditi se za kaj, in praediis colendis operae plurimum studiique c. Ci., cura omnis in dialecticis consumitur Ci., nequaquam satis in re una consumere curam H., in armis plurimam studii consumebat N. zelo vneto se je ukvarjal z borilnimi vajami, plura verba in castigandis matronis quam in rogatione nostra dissuadenda consumpsit L., c. famem tenera in agna Stat. lakoto (po)tešiti; pogosto s časovnim določilom v acc.: c. diem in apparando Ter., tempus in his studiis, omne tempus in litteris, adulescentiam in forensi opera, aetatem in eo studio, in eo omnīs dies noctesque consumpsi Ci., in his rebus circiter dies decem consumit C., c. aevum in curis Lucr., totum diem in uno (discipulo) Q.; redk. in bolj pesn. z in in acc.: tota in dulcīs consument ubera natos V. obilnost vimen naj uporabljajo za ljube mladiče, pharetrae pondus (= sagittas) c. in arcum Pr. porabiti težo tulca za lok = puščice postreljati, c. omne id aurum in ludos L., bona paterna in opera publica Q., in id opus ingentem pecuniam Val. Max., eam pecuniam in monumentum Dig.; inventio in sex partes consumitur Corn. se porablja = se deli na šest delov.

2. pren. (čas) porabiti (porabljati), preživeti (preživljati), prebiti, v pass. tudi miniti, preteči, poteči, izteči se: c. tempus Ci. ep., N., L., tempora noctis Pr., annos suos O., annum Sil., horas Mart., diem inter metum laboremque Cu., per ludum iocumque paene totum diem Cu., totam eam noctem inter vigilias adhortationesque Cu., aestatem in Treveris C., in hoc cum tres menses consumpsisset N. ko je bil prebil, c. omne tempus circa Medeam (pri izdelavi tragedije Medeje) T.; z abl.: horas multas saepe suavissimo sermone Ci. ep., biduum et tres noctes navigatione C., reliquum diei expediendis (apparandis) armis L., precando tempora cum blandis consumpsit inania verbis O., c. aevum bellis Lucan., dies pariter noctesque intempestivis conviviis Cu., noctem continuumque biduum potando epulandoque Suet.; v pass.: nox illa tota in exinaniunda nave consumitur Ci., hi sunt anni consumpti in quaestura Ci., magnā parte diei consumpta C., iamque dies consumptus erat, multis diebus et laboribus consumptis S., consumptā nocte V., lascivae consumpto tempore noctis O., decem diebus ad confirmandum pudorem apud Maracanda consumptis Cu., consumptus per discordiam dies T.; occ. čas (po)tratiti, izgubiti (izgubljati): multis diebus per dubitationem consumptis S.

3. (po)rabiti brez uspeha = (po)trošiti, (po)tratiti: consilium Ter., omnem vim ingenii in populari levitate Ci., multam operam frustra Ci., multa oratione consumptā S., frustra verba c. Cu., precibus consumptis violentem transit in iram O., cum mare, cum terras consumpserit, aëra temptet O. ko bo zaman iskala zavetja na morju, na kopnem, c. vires ipsa subtilitate Q., bona ingenii Q., pudor consumptus peccando Sil. izgubljena po grešenju iz navade.

II.

1. docela porabiti (porabljati), izčrpa(va)ti, izjesti (izjedati): consumptis omnibus telis gladiis destrictis impetum … faciunt C. ker so bili vse postreljali, consumptis lacrimis tamen infixus haeret animo dolor Ci. dasi so solze usahnile; pesn.: c. omnem materiam ficti (languoris) O.; ret.: quin etiam, ante quam ad me veniatur, risus omnis paene consumitur Ci. ep. se človek skoraj nasmeje, c. fidem S. fr., misericordiam Cu. mero usmiljenja izčrpati, gratiam rei nimia captatione Q., consumpsistis ignominiam T. izkusili ste, c. iram Sil.; occ.
a) použi(va)ti, zauži(va)ti, pojesti, požreti (požirati): c. pabulum, omne frumentum C., alimenta Cu., aprum vitiatum H., accisis dapibus mensas V., vis tamen illa mali postquam consumpserat omnem materiam O., confecti et consumpti cibi Ci., ibes … angues … interficiunt atque consumunt Ci., c. draconem Suet. (o mravljah), murem captum leniendae famis gratiā Val. Max., corpora perentum laniata epulando Mel.
b) s požrešnostjo, z razkošnostjo, z razsipnostjo (po)tratiti, po grlu pognati, razli(va)ti, razda(ja)ti, zapraviti (zapravljati): sumat, consumat, perdat (sc. rem meam) Ter., sperat se posse, quod adeptus est per scelus, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., c. patrimonia Ci., rem familiarem S. fr., rapere, consumere (sc. divitias) S., munus Pr., censum equestrem Sen. ph., bona paterna Q.

2. pren. požreti (požirati) = uničiti (uničevati), razdejati, streti; (pogosto o ognju): c. classem hostium incendio Front., consumpturis viscera mea flammis Q.; večinoma v pass. consumi flammā, incendio idr. = zgoreti: Iust., ut uno tempore agger, plutei, … flammam conciperent et prius haec omnia consumerentur, quam … C., quae (aedes) priore anno incendio consumptae fuerant L., urbs incendiis vastata, consumptis antiquissimis delubris T., donec ipsa domus incendio consumpta sit Suet.; (potem o drugih stvareh): consumit robigo ferrum Cu. razje, consumitur anulus usu O. se izniči, omnibus fortunis sociorum consumptis C., nihil est operā factum, quod aliquando non conficiat aut consumat vetustas Ci., cum eam (quercum) tempestas vetustasve consumpserit Ci., de quo et ipso ambigitur, consumpseritne vocem eius instans metus, an … T. mu je glas zadušil … strah, quid non consumitis anni? Mart.; occ. (ljudi) uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), (po)daviti, (po)moriti, pobrati (pobirati), pograbiti (pograbljati), vzeti, jemati: si me vis morbi aut natura ipsa consumpsisset Ci., multos autumni pestilentia consumpsit C., duo milia militum … pestis illa consumpsit Cu., illae provinciae Scipiones consumpserunt Vell., si omnes adversum proelium consumpsisset Iust.; pesn. (šalj.): garrulus hunc quando consumet cumque H. bo ugonobil; poklas. in pesn. z abl.: totidem plagis consumimus hostem H., c. aliquem ferro Auct. b. Afr., aliquem miserabili morte Cu., se veneno Val. Max. zastrupiti se, se suspendio Val. Max. obesiti se; pass. consumi aliquā re konec vzeti (jemati), (po)giniti, umreti zaradi česa, za čim: quos vulnere ac dolore corporis cruciari et consumi vides Ci., dieque septimo et lateris dolore consumptus Ci., consumi inediā et purgationibus et vi ipsius morbi Ci., consumi morbo Ci., N., Cu., fame Ci., C., siti Hirt., senio et maerore L., hic ipso tecum consumerer aevo V. rad bi, da bi me tu pobrala skupaj s teboj starost sama = da bi tu … končal življenje, consumi senectā O., longis ab annis O., consumptus morte Tib., consumi morte per formidinem voluntariā Aur., peste Plin., acie Vell., beluarum impetu Ci.; pesn.: consumi lacrimis O. giniti v solzah.

3. storiti, da kaj izgine, v pass. = (iz)giniti v nič, razbliniti (razblinjati) se: montes, quorum altitudo totius mundi collatione (v primeri s celim svetom) consumitur Sen. ph. ne pride v poštev.

III. nase vzeti (jemati), vase spreje(ma)ti: tela omnia solus pectore consumo Sil., consumit tela clipeo Sil., viden ut iugulo consumpserit ensem Stat.

Opomba: Sinkop. obl. iz perfektove osnove: cōnsūmptī = cōnsūmpsistī: Pr., cōnsūmpse = cōnsūmpsisse: Lucr.

contester [kɔ̃tɛste] verbe transitif, verbe intransitif spodbijati; ugovarjati, tajiti, zanikati

contester le droit à quelqu'un komu spodbijati, oporekati pravico
contester la vérité d'une nouvelle zanikati resničnost kake novice
il aime contester on rad ugovarja
je ne conteste pas qu'il réussira ne trdim, da ne bo uspel

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

cottabus -ī, m (gr. κότταβος) kotab, grška družabna igra, pri kateri so vino po kapljicah prelivali iz čaše v medeninasto posodo in po pljuskih presojali, ali ima kdo koga rad ali ne; od tod šalj. = pljusk: ne bubuli in te cottabi crebri crepent Pl. da ne bo volovska žila po tebi pljuskala.

cotton² [kɔ́tn] neprehodni glagol (to)
navezati, zbližati se, vzljubiti (together, with)
strinjati se

to cotton to rad imeti
to cotton up sprijateljiti se
sleng to cotton on (ali into) dojeti, razumeti
to cotton on to s.o. vzljubiti koga

coude [kud] masculin komolec; figuré koleno (cevi); krivina, zavoj, ovinek

coude à coude z ramo ob rami
un coude à coude fraternel bratska solidarnost, medsebojna pomoč
coude de la rivière rečni zavoj
huile féminin de coude (figuré) energija
sentiment masculin du coude à coude složnost, čut za skupnost, stanovska zavest
donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude suniti, dregniti koga s komolcem
se fourrer le doigt dans l'œil jusqu'au coude (figuré) pošteno se zmotiti
jouer des coudes preriniti se, delati si pot, pomagati si s komolci, figuré uporabljati komolce
lever, hausser le coude (populaire) popivati; veliko, rad ga piti
il ne se mouche pas du coude (figuré) on ni na glavo padel; on ima dovolj denarja; on je domišljav, zahteven
se serrer, se tenir les coudes (figuré) tesno se stisniti, solidarno si pomagati
travailler coude à coude složno, solidarno delati

coureur, euse [kurœr, öz] masculin, féminin (dober) tekač, -ica; masculin dirkač; dirkalni konj; postopač; ženskar; féminin deklina; masculin pluriel brzoteki (ptiči)

coureur automobil(ist)e, cycliste, motocycliste avtomobilski, kolesarski, motociklistični vozač, dirkač
coureur de vitesse, de demi fond, de fond tekačna kratke, srednje, dolge proge
coureur de bals, de cafés, de cinémas stalen obiskovalec plesov, kavaren, kinematografov
coureur de dots lovec na doto
coureur de filles ženskar
coureur de 110 mètres haies tekač čez zapreke 110 m
coureur de places lovec na službe
il est très coureur rad gleda za ženskami, je ženskar

creer [-ey-] verjeti; verovati; meniti, misliti; zaupati, smatrati (za)

creer conveniente imeti za pametno
creer de su obligación (de su deber) smatrati za svojo dolžnost
¿me cree V. tan tonto? me imate za tako neumnega?
¿quién iba a creerlo? kdo bi bil verjel kaj takega?
¡ya lo creo! to rad verjamem! seveda!
creer a uno sobre su palabra komu na besedo verjeti
creer a ciegas (a macha martillo, a ojos cerrados, a pie juntillas, a puño cerrado) slepo verjeti
creer en Dios verovati v boga
creer(se) de ligero s prevelikim zaupanjem verjeti
creerse domišljati si, imeti se za; drug drugemu verjeti
creerse de habladurías govoricam verjeti
creerse en la necesidad (de) videti se prisiljenega (da)

croire* [krwar] verbe transitif verjeti (quelqu'un, quelque chose komu, kaj); misliti, meniti; domnevati; smatrati za, imeti za; verbe intransitif verjeti, verovati (à, en v); religion biti veren; imeti zaupanje (à, en v); misliti na; imeti za resnično, za možno

se croire domišljati si, biti prepričan o sebi, imeti se za; imeti občutek, biti mnenja, naziranja (infinitif da ...)
croire fermement trdno verjeti, zaupati
il y croit dur comme le fer trdno verjame v to
croire en soi zaupati vase
à ce que je crois po mojem mnenju, kot se meni zdi
je crois bien to rad verjamem; seveda
je vous, te crois! čisto moje mnenje! to je jasno! seveda!
je crois que oui, que non mislim da, da ne
il est à croire človek bi mislil
je le crois homme de parole smatram ga za mož besedo
il se croit obligé de ... smatra za svojo dolžnost, da ...
me croira qui voudra, mais ... verjemite mi ali ne, ampak ...
tout porte à croire que ... vse kaže, da ...
j'aime à croire rad verjamem
c'est à n'y pas croire to je neverjetno, nekaj neverjetnega
croire aux promesses de quelqu'un verjeti obljubam kake osebe
le médecin croit à une pneumonie zdravnik misli na, domneva pljučnico
j'ai peine à le croire težko to verjamem
on ne sait qui croire človek ne ve, komu bi verjel
croire en Dieu, aux fantômes, à la médecine, à la vie future verjeti v Boga, v fantome, v medicino, v posmrtno življenje
il a cessé de croire depuis plusieurs années že več let ni veren
donner à croire pustiti domnevati, dopuščati domnevo
en croire verjeti (to), zanesti se na (to)
ne pas en croire ses yeux, ses oreilles svojim očem, ušesom ne verjeti
croire quelqu'un sur parole verjeti komu na besedo
à l'en croire če se mu sme verjeti
faire croire quelque chose à quelqu'un na-, prigovarjati koga k čemu, preprič(ev)ati koga o čem
en faire croire à quelqu'un nalagáti koga
il se croit un génie ima se za genialnega
qu'est-ce qu'il se croit, cet homme? kaj pa (ta človek) misli, da je?

croulant, e [krulɑ̃, t] adjectif ki se ruši, razpadajoč; trhel; onemogel od starosti; masculin, familier oseba zrele starosti (zlasti starši za mladino)

croulant de sommeil na smrt utrujen
mur masculin croulant razpadajoč zid
vieillard masculin croulant onemogel starček
cette danse n'est pas pour les croulants ta ples ni za starejše
je n'aime pas me promener avec les croulants ne hodim rad na sprehode s starši

cuōre m

1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma

4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve

6. pl. igre srce (pri kartah)

7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči

8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca

cupiō -ere -īvī (-iī) -ītum

1. želeti (si) česa, (kaj), zažele(va)ti (si), požele(va)ti si česa, željno zahtevati kaj, česa, zahoteti (si), tudi zahoče se komu česa ali storiti kaj, pohoteti si, pohoče se komu, hoteti, hoteti imeti, hrepeneti, koprneti po čem (cupere označuje naravno, strastno požele[va]nje, optāre dobro preudarjeno željo, velle mirno, a močno voljo); abs. (objektni acc. ali inf. se lahko v mislih doda): cupiunt ultro Ter., quem ipsi, cum cuperent (sc. occidere), non potuerunt occidere Ci., neque id adsequi potuisset, etiam si cupisset (sc. adsequi) Ci., qui appetitus … sive cupiendo sive fugiendo non satis a ratione retinentur Ci., cohortatus suos omnibus cupientibus ad hostium castra contendit C., qui cupit aut metuit H., vocatum … interrogat, velletne ad Masinissam reverti; cum … „cupio vero“ (sc. reverti) diceret, tum … L., Livia nihil liberorum tulit, cum maxime cuperet (sc. ferre) Suet., ut quibus bellum invitis aut cupientibus erat T. kakor je bila vojna komu zoper voljo ali po volji; z acc.: N. idr., accipiant, quod cupiunt Ci., illa cupiebat id, quod viderat Ci., exercitum cupere aperteque petere Ci., Caesarem id summe sciebant cupere C., c. domum, agros, novas res S., pacem L., quanto plura parasti, tanto plura cupis H., qui multum habet, plura cupit Sen. ph., cum tibi cupere interdixero, velle permittam Sen. ph.; kot (hladen) izraz vljudnosti, poseb. kadar se hoče kdo izogniti nadaljnjemu nadlegovanju: omnia quae tu vis, ea cupio Pl. = povsem sem ti na uslugo, quidvis cupio, dum ne … Ter. vse mi bo prav, če le ne … , cupio omnia, quae vis H. želim (ti) vse, kar (sam) hočeš, želim tudi tebi najboljše; v pass.: adeoque is cupiebatur, ut … Ap., non omnia omnibus cupiunda esse S., non invidiosa nefandis nec cupienda bonis regna O.; poseb. pogosto pt. pf. cupītus 3: Lucr., si regnum detur, non cupitast civitas Pl., res cupita L., quidquid cupitum foret L., cupitum regnum Vell., cupitum id Tiberio T., diu cupita captivitatis ultio Iust.; kot subst. cupītum -ī, n želja: tandem huic cupitum contigit Pl., ut mox cupitis ministram haberet S. fr., scit optimum modum esse cupitorum … quantum debeas sumere Sen. ph., plena Caesarum domus, iuvenis filius, nepotes adulti moram cupitis adferebant T. Z dvojnim acc.: c. patriam exstinctam Ci., commutata omnia Plin. iun., aliquem servatum magno opere ali aliquem incolumen tanto opere Suet.; z gen.: quamquam domi cupio Pl. si želim domov; večinoma z inf.: cupit te videre Pl., c. vitam mutare priorem Lucr., effringere ut arta … claustra cupiret (gl. opombo) Lucr., cupio audire, discere, videre (pogosto iron.) Ci. rad bi slišal, … , cupio videre, qui id audeat dicere Ci. rad bi ga videl, ki bi si upal … , cum cuperes appellare, non audebas Ci., quam cupiunt laudari! Ci., operam navare cupere C., cum … nostri autem, quid … efficere possent, perspici cuperent C., ad exercitum proficisci cupere S., sincerum cupimus vas incrustare H., cupis credi O., cupiebat mutare testamentum Plin. iun., cupiens acquirere Iust.; z ACI: cupis me esse nequam Pl., assectari se omnes cupiunt Enn. fr., cupio me esse clementem Ci., hanc nationem deleri cupivit Ci., Pausanias … , quos Byzanti ceperat, … tibi muneri misit seque tecum affinitate coniungi cupit N., hinc cupio nomen carminis ire mei Pr., Gaium ac Lucium … destinari consules specie recusantis flagrantissime cupiverat T., si quando, nunc praecipue cuperem esse te Romae Plin. iun.; z NCI: paratus venire cupiebat Ci., nimium cupit formosa videri O., nasutus nimium cupis videri Mart.; redk. s finalnim stavkom: quod quidem ego nimis quam cupio ut impetret Pl., responsum est mihi cupere quidem universos, ut a me rationes coloniae legerentur Plin. iun., (v zvezi z optare) necesse erit cupere et optare, ut quam saepissime peccet amicus Ci.; ne … redires, cum cuperes O., mire cupio, ne nobiles nostri nihil in domibus suis pulchrum nisi imagines habeant Plin. iun.; s samim cj.: cuperem ipse parens spectator (priča) adesset V., cupio te quoque sub idem tempus Campania tua remittat Plin. iun.; z relativnim stavkom: nec deerunt, qui, quod tu velis, cupiant Plin. iun.

2. occ.
a) ljubeče, pohotno želeti (si), zažele(va)ti (si), požele(va)ti (si), v ljubezni koprneti po kom: quae te cupit, eam ne spernas Pl., corde cupitus Enn. ap. Ci. srčno zaželen, Mars videt hanc visamque cupit potiturque cupitā O., sive cupis Paphien, seu Ganymede cales Mart.; z gen.: quae cupi(un)t tui? Pl., iamdiu vestri cupiunt Lucrina tacita Symm.
b) dobro hoteti komu, zanimati se, zavzet biti za koga ali kaj, naklonjen, vdan biti komu; z dat.: Glycerio Ter., quid? ego Fundanio non cupio? non amicus sum? Ci. ep., (Dumnorigem) favere et cupere Helvetiis propter eam affinitatem, odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C.; s causā (v istih pomenih kakor pri zvezi z dat.): causam mihi tradidit, quem suā causā cupere ac debere intellegebat Ci. da sem mu vdan in zavezan, istius causā cupiunt omnia Ci. povsem so mu vdani, cupio omnia rei publicae causā Ci. državi želim vse najboljše. — Od tod adj. pt. pr. cupiēns -entis, adv. cupienter želeč, željan, poželjiv, stremuški, težeč; abs.: qui cupientem Italiam … ad meam salutem excitavit Ci., cupienti animo nihil satis festinatur S., Marius … cupientissuma plebe consul factus S. na odločno željo ljudstva, cupientissimo vulgo imperium capit Aur., quom quid cupienter dari nobis petimus Pl., cupienter cupere aliquid Enn. ap. Non., cupienter membra alicuius discerpere mālis suis Acc. ap. Non.; večinoma z objektnim gen.: cupiens nuptiarum, huius corporis, tui Pl., bonarum artium, novarum rerum, voluptatum T., liberorum T. otrók želeč si, erogandae per honesta pecuniae cupiens T. ker je rad na pošten način izdajal denar, Euathlus eloquentiae discendae … cupiens fuit Gell.; v komp.: dominandi suis quam subigendi externos cupientiores Aur.; v superl.: legis cupientissimus S. fr., naturam hominis deus veri adipiscendi cupientissimam fecit Lact.

Opomba: Star. impf. cj. cupīret: Lucr. — Sinkop. obl. iz perfektove osnove cupīsti(s), cupīsset, cupīsse idr. pogosto pri Ci.

curioso

A) agg.

1. radoveden:
sarei curioso di sapere rad bi vedel

2. neobziren, vsiljiv

3. nenavaden, čuden

B) m (f -sa) radovednež, radovednica