Franja

interōrdinium -iī, n (inter, ōrdō) prostor med dvema (drevesnima) vrstama: Col.

interscalmium -iī, n (inter, scalmus) prostor med veselnimi tečaji: Vitr.

interscapilium (interscapulium, interscapulum) -iī, n (inter, scapula) prostor med rameni, lopatični greben: Ap., Hyg., Isid. — Soobl. interscapulum -ī, n: Cael.

interspace¹ [íntəspeis] samostalnik
presledek (v prostoru in času), razmik; medplanetaren ali medzvezden prostor

interspace² [intəspéis] prehodni glagol
napraviti presledek, razmakniti; izpolniti prostor med vrsticami

inter-spatium -iī, n vmesni prostor, presledek, oddelek, del: diei interspatia Tert.

interstice [-stis] masculin vmesni prostor, presledek, vmesni čas; špranja, razpoka, reža

obturer les interstices zamašiti reže

intersticio moški spol vmesni prostor; meddobje

interstitium -iī, n (intersistere)

1. (v prostoru) vmesni prostor, medprostor, presledek: Macr.

2. (v času) vmesni čas, vmesje, med(ob)dobje, medčasje: M.

interstizio m (pl. -zi) intersticija, skrajno majhen vmesni prostor, presledek; reža

inter-tīgnium -iī, n (inter, tīgnum) prostor med dvema gredama (prečnikoma): struere Vitr.

intervallo m

1. razmik, vmesni prostor, presledek, razdalja

2. (časovni) presledek; premor; interval:
a intervalli v presledkih, s presledki

3. glasba interval

4. mat. interval:
intervallo aperto, chiuso odprti, zaprti interval

inter-vāllum -ī, n (inter, vāllus)

1. prostor med dvema okopnima koloma: i. proprie est spatium inter capita vallorum Varr.

2. metaf.
a) prostor med dvema stvarema, presledek, razdalja, oddaljenost, razstop, odstoj: trabes paribus intervallis distantes C., videt eos magnis intervallis sequentes L., intervalla humane commoda H. (iron.) nečloveške daljave, i. signi Ci., locorum et temporum Ci., sonorum Ci., omnia intervallis moveri Ci., crebris intervallis lapides erant dispositi Cu., intervalla siderum a terrā Plin., per intervalla digitorum Suet., Baiarum medium intervallum Suet., aëris Lucr., pari intervallo C., longo i. V., modicis intervallis Suet., intervallo Amm.; toda: ex intervallo L. iz daljave, od daleč.
b) (časovno) presledek, vmesni čas, medčasje, čas med, odmor, pretrg(a): maiorum consuetudo longo intervallo repetita Ci., Deciorum memoria multo intervallo renovata est Ci., intervallo dicere Ci. pretrgoma, (ex) longo intervallo Ci. po dolgem času (naspr. confestim), tanto intervallo Ci. ali ex tanto intervallo L. po tako dolgem času, raro intervallo Plin., longo intervallo post Suet., ex intervallo Gell. kmalu nato, annuum regni i. L. = interregnum, dolor longus dat intervalla Ci. ponehuje, pojenjuje, i. litterarum mearum Ci. mojih pisem, med mojimi pismi, sine intervallo loquacitas Ci. brez odmora, hoc intervalli datum L. rok, per intervalla … T. včasih, intervalla scelerum T. premori v izvrševanju, sine intervallo cibum dare Varr. brez zamude, vitia ex intervallis redeuntia Sen. ph. (naspr. continua), intervallum fuit Pl., alia repetendis consulatibus intervalla permittere Plin. iun., intervalla negotiorum otio dispunxit, semper aut belli aut pacis serviit artibus Vell., annorum Suet. ali anni intervallo Amm., per decem mensium intervallum Amm., opportunitate intervalli proximi Amm.
c) razloček, razlika: quantum i. interiectum est inter illorum consilia et istorum dimentiam Ci.; poseb. kot glasbeni t. t. intervalla = (gr. διαστήματα οξύτητος τε περὶ καὶ βαρύτητος), intervali, razlike glasov po višini in globini: varietas sonorum, intervalla Ci., harmoniam ex intervallis sonorum nosse Ci. interval.

Isolationsraum, der, Medizin prostor za izolacijo

ìspust m
1. pašnik: ispust za stoku; po onim seoskim -ima čuvao je stoku
2. ograjen prostor blizu hlevov, kamor puščajo živino, da se tam pari
3. izpuščanje: gdje je prostor za ispust kokošiju ograničen, treba ga podijeliti te izmjenice rabiti
4. izbočina na mostu, oknu, na kakem drugem predmetu
5. odtok: kuhinjski ispust
6. odtočni jarek: -om otječe, otiče voda sa njiva
7. gl. ispuske

ìzba ž, rod. mn. ìzbā
1. borna kmečka koča: crna izba vlaških hajduka
2. izba, skromen stanovanjski prostor: žandarski posao vršiti premetačine po sirotinjskim -ama
3. celica v jetnišnici, v zaporu: najgore pak im bjehu tamnice gdje ljude davljahaju u mračnim -ama
4. staja, hlev: kod dvospratnih kuća je donji deo izba za stoku
5. kamra, klet: u -i se drže bačve s groždem, burad s rakijom, kovčezi sa stajaćim odelom i mrs

jàlija ž (t. jali) dial.
1. obrežje, obala
2. ledina, prazen prostor

jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!

Kaminecke, die, prostor ob kaminu

Katzentisch, der, otroška mizica; figurativ manjvreden prostor