Franja

Minicius -iī, Minícij, rim. ime. Znani so:

1. Minicius Acilianus Minicij Acilijan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.

2. Sex. Minicius Faustinus Cn. Iulius Severus Sekst Minicij Favstin Gnej Julij Sever, pretor, legat legionis XIII Geminae v Karnutu, legat propraetore v Dakiji l. 120—126 po Kr., v Meziji 128—130, v Britaniji 130—133, v Judeji 133—135 ter v Siriji in Palestini 136—138, consul suffectus l. 127: Dig.

3. C. Minicius Fundanus Gaj Minicij Fundan, Plinijev prijatelj, prokonzul v Aziji l. 122—123: Plin. iun.

4. Minicius Iustus Minicij Just, strogi prefekt v 7. legiji Vespazijanove vojske, Plinijev prijatelj: T., Plin. iun.

5. Minicius Macrinus Minicij Makrin, rim. vitez: Plin. iun.

6. Minicius Thermus Minicij Term, pretorijanec, ki ga je dal Tigelin umoriti, ker je eden od njegovih osvobojencev vložil tožbo zoper njega: T.

7. Minicius Minicij, rim. pravnik, živel verjetno v drugi polovici 2. stoletja po Kr.: Dig.

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

Mithridātēs -is ali -ī, m (Μιϑριδάτης ali Μιϑραδάτης) Mitridát (Mitradát)

1. ime več pontskih kraljev. Poseb.
a) Mithridates V. Euergetes Mitridat V. Everget, v tretji punski vojni zaveznik Rimljanov, podpiral pa jih je tudi v vojni zoper poganskega kraljeviča Aristonika in dobil za to Veliko Frigijo: Iust.
b) Mithridates VI. Eupator Mitridat VI. Veliki Evpator (121-64), hud sovražnik Rimljanov; premagan od Pompeja se je nasadil na svoj meč: Ci., Mart., Iuv., Plin., Cels., Gell.

2. perzijski satrap: N.

3. kralj Armenije: T.

4. kralj Perzije, Cezarjev prijatelj: Auct. b. Alx.

5. dva perzijska kralja: Iust.

6. priča zoper Flaka: Ci. — Od tod adj. Mithridāticus 3 (Μιϑριδατικός) mitridátski, Mitridátov: bellum Ci. z Mitridatom, antidotum Plin., crimen Ci. priče Mitridata. Mithridātēus 3 (pesn.) ali Mithridātīus 3 (Μιϑριδάτειος) = Mithridāticus 3: Mithridatea nomina O., Mithridatia herba Plin.; v gr. obl.: antidotus celebratissima, quae Mithridatios vocatur Gell.; subst. Mithridātīum -iī, n mitridátij, zdravilo zoper strup, protistrup (imenovan po Mitridatu VI. (gl. zgoraj), ki se je z uživanjem protistrupov tako navadil strupov, da mu niso nič škodili): Cael.

mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
svežina mladosti die Jugendfrische
v cvetu mladosti in der Jugendblüte
vrelec mladosti der Jungbrunnen
figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus

moi [mwa] pronom jaz; mene; (za velelnikom) mi, me; masculin, invariable jaz; egoizem, egotizem

notre vrai moi naš pravi jaz
à cause de moi zaradi mene
à part moi razen mene
de vous à moi med nama
chez moi pri meni (doma)
quant à moi kar se mene tiče
selon, d'après moi po mojem (mnenju)
à moi! na pomoč!
je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
c'est à moi to je moje, to pripada meni; jaz sem na vrsti
ni moi non plus jaz tudi ne
un ami à moi neki moj prijatelj
moi-même jaz sam
c'est comme moi tako kot pri meni (z menoj), sem v istem položaju
après moi le déluge za menoj (po moji smrti) naj pride, kar hoče!

mój -a, -e (pridevniško) my, (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) mine

mój, -a, -ei pl my people
mój, -a, -ei dragi my dear ones, my family
mój, -a, -ea knjiga my book
ta, mój, -a, -ea knjiga this book of mine
ta knjiga je mój, -a, -ea this book is mine
tvoj in mój, -a, -e oče your father and mine
mój, -a, -e bog! dear me!, oh dear!
neki (eden) mojih bratrancev a cousin of mine, one of my cousins
neki prijatelj mojega očeta a friend of my father's
jaz in mój, -a, -ei smo na deželi my family (ali pogovorno my folks) and I are in the country
mój, -a, -e lasten my own, of my own
če bi šlo po mojem if I had my (own) way

mój mi (pl mis) ; (poudarjeno) (el) mío

moji (člani moje družine) los míos
moji starši mis padres
moj bog! ¡Dios mío!
moje in tvoje lo mío y lo tuyo
on je moj zelo dober prijatelj (él) es muy amigo mío
po mojem (mnenju) en mi opinión

mon: ma: mes [mɔ̃, ma, me, mɛ] adjectif moj; moja; moji, -e

oui, mon vieux da, dragi moj (prijatelj)
oui, mon général da, tovariš (gospod) general
en mon honneur meni v čast
en ma faveur meni v prid, v korist
à mon égard kar mene tiče, zadeva; glede mene
j'ai ma migraine imam migreno
je gagne mes 100 francs par jour zaslužim (svojih) 100 frankov na dan
il est venu à mon aide prišel mi je na pomoč
ma rencontre lui était désagréable srečanje z menoj mu je bilo neprijetno
il est venu à ma rencontre prišel mi je naproti

montānus 3 (mōns)

1. (po)gorski (naspr. campester): genus agrorum campestre, collinum et montanum Varr., numen, cacumina, fraga O., flumina, oppida V., loca montana et aspera L., uxor Iuv. z gorá = čvrsta, krepka, Ligures L., homines asperi et montani C. robati gorjan(c)i, gentes Plin., sal Col., locus planus an montanus Q., aqua Vitr., excessus Amm.; subst.
a) montānī -ōrum, m gorjan(c)i, hribovci, pogorci: C., L., Plin., T.
b) montāna -ōrum, n gorski svet, gorati kraji, pogorje: L.

2. pesn. metaf. gorat: Dalmatia O. — Kot nom. propr. Montānus -ī, m Montán, rim. priimek, npr. Curtius Montanus Kurcij Montan, Tiberijev ljubljenec, pesnik, dober govornik, znan požrešnež: O., T., Iuv.; Montanus Montan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.; Votiēnus Montanus Vocien Montan, retor, starejši sodobnik govornika Seneke: Sen. rh. Od tod adj. Montāniānus 3 Montánov, montánski: quae Montaniana Scaurus vocabat Sen. rh. kar je Skaver imenoval „montansko“ = posebnost govornika Vociena Montana.

mostrar [-ue-] (po)kazati, na dan prinesti, naznaniti, dokazati

mostrar valor pogumnega se pokazati
mostrarse amigo kot prijatelj se izkazati

Mūcius 3 Múcij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znani so:

1. C. Mucius Cordus Gaj Mucij Kord, ki je hotel l. 508 umoriti kralja Porzeno. Ujet pri tej nakani si je ožgal desnico; zato so mu baje nadeli vzdevek Scaevola (Levak, Levičar), priimek, ki je ostal njegovim potomcem: Ci., L., Sen. ph., Sil., Val. Max., Fl., Lact. Scaevola je sicer etrursko ime.

2. P. Mucius Scaevola Publij Mucij Scevola, konz. l. 133, prijatelj bratov Grakh, nasprotnik Scipionov, pravnik in govornik: Ci., Iuv., Pers.

3. Q. Mucius Scaevola Kvint Mucij Scevola, avgur, l. 121 pretor v Aziji, konz. l. 117, Lelijev zet, tast govornika Lucija Licinija Krasa, pravnik in govornik, Ciceronov in Atikov učitelj. Ko ga je Albucij tožil repetundarum se je zagovarjal sam in bil oproščen: Ci.

4. Q. Mucius Scaevola, pontifex maximus Kvint Mucij Scevola, najvišji svečenik. Ko je bil l. 100 namestnik v Aziji, je bil zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti tako spoštovan in priljubljen, da so Azijci ustanovili in obhajali njemu na čast Mucijev praznik Mūcia -ōrum, n mucije, Mucijev praznik; konz. l. 95, imeniten pravnik, govornik in državnik, zahrbtno umorjen l. 82: Ci., Gell.

5. Mūcia Tertia Mucija Tercija, hči prejšnjega, tretja Pompejeva soproga, zaradi prešuštvovanja s Cezarjem od njega ločena in pozneje poročena z Emilijem Skavrom: Ci. ep. — Pl. Scaevolae možje kakor (kakršen je bil) Scevola: Aug. — Kot adj. Múcijev, múcijski: L. idr. — Od tod adj. Mūciānus 3 Múcijev (= pontifika Kvinta Mucija Scevole): exitus Ci., cautio Icti.

Mummius 3 Múmij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Mummius Achaicus Lucij Mumij Ahajski je kot konzul l. 146 osvojil in razdejal Korint (od tod njegov priimek), previden, dobrosrčen in pošten, a malomaren in neomikan človek: Ci., Plin., Vell., Val. Max., Fl., Iust.

2. Sp. Mummius Spurij Mumij, mlajši brat prejšnjega, stoik in govornik, prijatelj Scipiona mlajšega: Ci.

3. Mummia Mumija, pravnukinja Lucija Mumija, soproga cesarja Galbe: Suet. Mummianus 3 Múmijev, mumijánski: P. F.

Mustius 3 Mústij(ev), redko rim. rodovno ime, npr.

1. C. Mustius Gaj Mustij, rimski vitez in davčni zakupnik: Ci.

2. Plinijev prijatelj: Plin. iun.

najboljš|i [ó] (-a, -e) der/die/das beste
drugi najboljši zweitbeste, [nächstbeste] nächstbeste
na svetu: weltbeste
najboljši možni der bestmögliche
Best- (čas die Bestzeit, dosežek die Bestleistung, forma die Bestform, vrednost der Bestwert)
najboljša forma die Hochform
najboljša ponudba das Meistbot
najboljši prijatelj der Busenfreund
najboljša prijateljica die Busenfreundin
najboljši primer der Idealfall
po najboljših močeh nach Kräften
po najboljši vednosti nach bestem Wissen (und Gewissen)
pri najboljši volji beim besten Willen
biti na najboljši poti auf dem besten Wege sein
v najboljšem primeru bestenfalls, im günstigsten Fall
po svojih najboljših sposobnostih nach bestem Können
v najboljših letih in den besten Jahren

najbóljši le meilleur

moj najboljši prijatelj mon meilleur ami
v najboljših letih dans la force de l'âge
z najboljšo voljo avec la meilleure volonté du monde

náš -a, -e our; (zaimek; pridevnik samo v predikativni rabi) ours; of us

naši pl ours, our people, our family
to je náš, -a, -ee that is ours, that belongs to us
neki náš, -a, -e prijatelj a fiend of ours
ta náš, -a, -e svét this world of ours
ljudje náš, -a, -ee vrste (pogovorno) the likes of us

Naucellius -iī, m Navcélij, Simahov prijatelj: Symm.

near² [níə] pridevnik
bližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)

a near friend zaupen prijatelj
near miss le malo zgrešen zadetek
it was a near thing komaj je šlo, za las je manjkalo
near work za oči naporno delo
the near distance del slike med ozadjem in sprednjim delom
near akin v bližnjem sorodstvu
ameriško near true skoraj gotovo
the nearest way najkrajša pot
the Near East Bližnji Vzhod

Nearchus -ī, m (Νέαρχος) Neárh

1. admiral Aleksandra Velikega, ki je vodil njegovo ladjevje v Indijo in to vojno tudi popisal: Cu., Pl.

2. neki Tarenčan, pitagorejec, gostinski prijatelj Katona starejšega in njegov učitelj filozofije: Ci.

3. pesn. ime (= vodja mladine) nekega lepega mladeniča: H.

Nebridius -iī, m Nebrídij

1. iz Etrurije, l. 354—358 po Kr. comes Orientis, l. 358 od Konstancija II. poslan v Galijo kot quaestor sacri palatii, l. 360 praefectus praetorio per Gallias, l. 365 praefectus praetorio per Orientem: Amm.

2. comes rerum privatarum l. 382—385, mestni prefekt Konstantinopla l. 386—388: Cod. Th., Cod. I.

3. iz okolice Kartagine, Avguštinov prijatelj in njegov spremljevalec v Mediolan: Aug.