Franja

κτῆσις, εως, ἡ (κτάομαι) 1. (pri)dobivanje, pridobitev; χρημάτων κτῆσιν ποιοῦμαι skušam si pridobiti. 2. last, posest, premoženje; μετάλλων ἐργασίας pravica, kopati v rudnikih.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

οἶκος, ὁ οἰκία, ion. -ίη, ἡ [Et. iz ϝοικος, idevr. woik'o-s, lat. vicus, slov. vas (strslov. vьsь)] 1. a) hiša, poslopje, stanovanje, koča, šator; κατ' οἶκον v hiši, notri, κατ' οἴκους doma, ὁ κατ' οἶκον domač; b) soba, hram, dvorana, svetišče; palača, prestolnica; votlina, ležišče, gnezdo. 2. gospodarstvo, gospodinjstvo, domače življenje; a) rodbinsko imetje, premoženje; b) rodbina, družina, posli. 3. domovina, očetnjava, ἐπ' οἴκου ἀναχωρέω povrnem se v domovino, ἀπ' οἴκου εἰμί sem z doma, v tujini.

οἰκοφθορέομαι pass. (οἶκος, φθείρω) ion. izgubljam premoženje, zabredem v siromaštvo.

ὄλβος, ὁ 1. sreča, blagoslov, blagor. 2. blagostanje, bogastvo, premoženje.

οὐσία, ἡ, ion. -ίη (ὤν, οὖσα, ὄν) 1. bitje, bistvo, bistvenost, resničnost, življenje; pl. dnevi življenja. 2. imetje, posest, premoženje.

πάρ-ειμι¹ (εἰμί) [ep. praes. ind. 3 pl. παρέασι, inf. παρ-έμμεναι, impf. 3 pl. πάρεσαν, fut. παρέσσομαι, ion. praes. pt. παρεώνπάρα, πάρ = πάρεστι, πάρεισιν] 1. a) sem zraven, sem navzoč ali prisoten τινί, παρά τινι pri kom, ἔν τινι, ἐπί τινι pri (v) čem; b) nahajam se, bivam, mudim se pri kom; c) stojim ob strani, pomagam τινί; d) udeležujem se česa, μάχῃ sem v bitki. 2. a) prišel sem, dospel sem zraven τινί, πρός τινα, ἔν τινι, εἰς in ἐπί τι, ἐν δαίτῃσι, εἰς Σάρδεις; ἐπὶ τὸ βῆμα nastopim na govorniškem odru; b) sem na ponudbo, na izbiro, pri rokah, na razpolago, vršim se ἱερά συμβουλή, služim komu, sem v oblasti koga; ὅση δύναμίς γε πάρεστι kolikor morem, οἱ παρόντες podložniki, navzoči, zbrani, svedoki; c) τὸ παρόν, τὰ παρόντα sedaj, sedanjost, sedanji položaj, sedanje razmere; zaloga, premoženje; ἐν τῷ παρόντι v sedanjem času (položaju), za sedaj, ἐκ τῶν παρόντων sedanjim razmeram primerno, ἐς in πρὸς τὸ παρόν sedaj, v teh razmerah. 3. impers. πάρεστι, παρῆν, πάρα, πάρ mogoče je, sme se, dovoljeno je, morem, παρέσεταί τί τινι prejel bo; pt. παρόν ker je mogoče ali dovoljeno, ker morem.

πατροῦχος 2 (ἔχω) ion. παρθένος dedna hči, hči dedinja (ki je podedovala celo premoženje po očetu).

πατρώιος, πατρῷος 3 in 2 1. očeten, očetovski, očinski. 2. po očetu podedovan, starodaven, τὰ πατρῷα očetovo premoženje, dedščina po očetu, θεοί očinski, domači, državni bogovi, φόνος umor očeta, ὅρκια očetu pod prisego dana obljuba, πήματα muke, ki jih trpi oče.

περι-κήδομαι med. ep. sem zelo v skrbeh, zelo skrbim za koga τινός, τινὶ βιότου skrbim za premoženje koga.

περιουσία, ἡ (περί-ειμι¹) 1. prebitek, preostanek. 2. obilica, obilnost, premoženje, bogastvo, ἐκ περιουσίας brez potrebe, prevzetno. 3. premoč, pretežnost.

πλοῦτος, ὁ, NT πλοῦτος, ους, τό [Et. od πολύς "obilica"] bogastvo, premoženje, obilnost, obilica, blagostanje, sreča; pl. zakladi, moč.

πρίασθαι [Et. iz qwri-. – Obl. aor. k praes. ὠνέομαι, ind. ἐπριάμην, 2 sg. ἐπρίω, 3 sg. ep. πρίατο, cj. πρίωμαι, opt. πριαίμην, pt. πριάμενος] kupiti τινά, τί, κτεάτεσσιν ἐοῖσιν za svoj denar (s svojim denarjem), καπνοῦ σκιᾶς, ἐπιστάτην ταλάντου za talent, μικροῦ po ceni, πολλοῦ drago, οὐδενὸς λόγον za nobeno ceno, παρά τινος od koga; pren. mnogo dati za kaj (= da bi se kaj zgodilo), τῆς ψυχῆς ὥστε μή glavo (življenje) dati, da ne bi, τοῦτο πρὸ πάντων χρημάτων πριαίμην ἂν zato bi dal vse svoje premoženje.

πρόσ-ειμι¹ (εἰμί) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, τὰ προσόντα τινί lastnina, premoženje, lastnosti, napake; ἐμοὶ πρόσεστί τι imam kaj, moje je, πρόσεστί τι na čem je kaj.

συν-τάσσω, at. -ττω I. act. in pass. postavljam skupaj 1. urejam, razpostavljam po redu, devljem v red, sem reditelj, uravnavam, πλοῦτον εἰς οἰκονομίαν uvedem upravo za premoženje a) združujem v celoto; b) uvrščam v vojsko, postavljam v bojni red, συντεταγμένος στρατηγός pameten, razsoden; c) dovršujem, narejam, sestavljam, spisujem; d) pass. zavem se, umirim se πρὶν ξυνταχθῆναι τὴν γνώμην(drugi bero συνταθῆναι: predno bi potrebno ukrenili). 2. a) odrejam, zapovedujem, naročam, nalagam, θεραπείαν zapišem zdravilo (povem zdravilno rastlino):; b) dogovorim se, najemam koga za kaj. II. med. 1. sestavljam, urejam sebi, razvrstim se, stopam skupaj, οἱ συντεταγμένοι, zarotniki Ksen. Hel. 3, 3, 7. 2. postavljam svoje čete v bojni red, συνταξάμενοι, συντεταγμένοι v (bojnem) redu. 3. določujem, nalagam ὡς ἑξήκοντα ναῦς.

τῑ́μημα, ατος, τό (τιμάω) 1. določitev cene, cenitev, (cenjeno) premoženje, davčni razred, dohodarina; cena, vrednost. 2. (denarna) kazen, globa.

ὕπαρξις, εως, ἡ (ὑπ-άρχω) imetje, zaloga, premoženje, blago NT.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

φανερός 3 in 2 (φαίνω) 1. a) viden, očiten, svetel, jasen, razločen; b) javen, pred očmi vseh, znan, οὐσία nepremično premoženje; τὴν ψῆφον φανερὰν διαφέρω javno glasujem, φανερὸν ποιῶ τινα razglasim NT. 2. odličen, ugleden, znamenit, slaven πάντων φανερώτατος ἐγένετο, φανεραὶ πόλεις, φανερὸν μηδὲν κατεργάζεσθαι. 3. s pt. ἐπισπεύδων φανερὸς ἦν očitno je (bilo, da je) delal z vnemo na to, ἐπιβουλεύων φανερός ἐστι očitno je, da zalezuje, θύων φανερὸς ἦν znano je bilo, da je daroval; tudi s ὅτι in ὅπως: φανεροὶ γιγνόμενοι, ὅτι ποιοῦσιν; ὅσα μὴ φανερὸς ἦν, ὅπως ἐγίγνωσκεν o čemer ni bilo znano, kako je mislil. 4. subst. τὸ φανερόν kar je očitno, vidno, plan, javnost, odlično mesto; navadno v zvezi s predlogi: ἐκ τοῦ φανεροῦ (ἀφίσταμαι) iz javnosti, izpred oči ἀποφεύγω; ἐν τῷ φανερῷ εἰμι, παρέχω ἐμαυτόν javno se pokažem (nastopim); ἐς τὸ φανερόν na plan, v javnost, pred oči vseh τὸν σῖτον φέρω, ἀποδύντες vpričo vseh, αἱ ἐς τὸ φανερὸν λεγόμεναι αἰτίαι javno povedani razlogi, ἐς τὸ φανερὸν ἔρχομαι pridem na svetlo, razglasim se NT, ἐς τὸ φανερὸν ἄγω spravim na svetlo, razglasim, ἐς τὸ φανερὸν καθίστημί τινα postavim koga na odlično mesto; ἐπὶ φανεροῖς ξυνήλθομεν sešli smo se v mnenju, da je vse jasno. 5. adv. φανερῶς javno, očitno, odkrito, vpričo vseh, razločno.

налагать, наложить nalagati, naložiti, polagati, položiti;
н. штраф kaznovati z denarno globo;
н. запрёт на нмущество zapleniti premoženje;
н. на себя руку vzeti si življenje;
н. кому (vulg.) naložiti jih komu