tem1 [é] ➞ → ta; da-, dar- (na daran, darauf, o davon, darüber, pod darunter, pred davor, tik pred kurz davor, pri dabei, s damit, dadurch, v darin, za danach, dahinten)
s tem da … indem, (pod pogojem) mit der Maßgabe, [daß] dass …
v skladu s tem demgemäß, demnach
v tem času in dieser Zeit, in diesem Zeitraum, inzwischen
v tem smislu insofern, insoweit
na tem svetu auf dieser Welt, dahier
biti na tem, da … im Begriff sein zu
ne da bi imel kaj pri tem ohne (mein) Dazutun
nekaj je na tem es ist etwas dran
o tem ni dvoma das/es untersteht keinem Zweifel
proč s tem fort damit!
s tem se ne mudi das hat Zeit
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben
vzrok je v tem es liegt daran …
Zadetki iskanja
- tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina
tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži - troop2 [tru:p] neprehodni glagol
zb(i)rati se, zgrniti se; zbrati se vjato; iti skupaj (with z)
iti v trumah; marširati; hiteti
to troop away, to troop off (out) pogovorno hitro oditi, popihati jo, pobrati se proč
prehodni glagol
vojska formirati
to troop the colours opraviti slovesen pozdrav zastavi (pred četo) - trud moški spol (-a, ni množine) die Mühe; (prizadevanje) die Bemühung, das Bestreben
vloženi trud der Aufwand
brez truda mühelos
z veliko truda mühselig, mit Mühe
biti vreden truda lohnen, der Mühe wert sein
ne biti žal truda komu keine Mühe scheuen (jemand scheut keine Mühe)
ves trud je proč vržen da ist Hopfen und Malz verloren - trūdō -ere, trūsī, trūsum (indoev. baza *tr(H)-eu̯-d- tlačiti, stiskati iz kor. *ter(H)- treti, zatirati; prim. sl. trud, truditi se, truden, got. usþriutan povzročati težave, þrjóta utruditi (se), þrot pomanjkanje, þrēat moč, pritisk, stvnem. driozan nadlegovati, nem. verdrie§en)
1. suniti (suvati), pahniti (pehati), (po)riniti, poriniti (porivati) (proč, od), potisniti (potiskati) (proč, od), odriniti (odrivati), (od)suniti, (po)gnati, goniti, (po)tirati: Lucr., Mart., Amm., Cl. idr., et trahi et trudi Pl., hostes T., cohortes trudebantur in paludem T., apros in plagas H., glaciem cum flumina trudunt V., trudentes (odrivajoč) pectore montes V.
2. occ.
a) (o rastl.) pognati (poganjati), spustiti (spuščati): pampinus trudit gemmas V., se trudunt gemmae V., truditur e sicco radix ligno V.
b) povzročiti, da kaj (npr. voda, para) raste (narašča, se dviga, se krepi), dvigniti (dvigati, dvigovati): quas mihi tenebras trudis? Pl. kaj mi hočeš natvesti?; med. = rasti, naraščati: fecundus aquae truditur latex Cl.
3. metaf. suniti (suvati), potisniti (potiskati), (od)gnati, pregnati (preganjati), (od)poditi, prepoditi: fallacia alia aliam trudit Ter. pride ena za drugo, truditur dies die H., vita truditur Sen. ph., sic vita truditur Petr. tako se prebijamo skozi življenje, in arma trudi T., in quae (sc. comitia) omnibus invitis trudit noster Magnus Auli filium Ci. poriva naprej. - turn2 [tə:n]
1. prehodni glagol
(za)vrteti (v krogu); obrniti, obračati, narobe obrniti; preobrniti, prekopati; odbiti, odvrniti; spremeniti smer, dati drugo smer; odločiti; spremeniti (v), predrugačiti, pretvoriti; prevesti (tekst); skisati (mleko); prekoračiti, preiti; obiti
vojska obkoliti; izogniti se; zaviti okoli, obrniti, nameriti (korak itd.); napotiti, nagnati, spoditi (into v)
šport delati (prekuce, salte, kolo); otopiti, skrhati (nož); naščuvati, nahujskati (against proti)
zmešati (glavo), zmesti, znoriti
ekonomija v denar spraviti, unovčiti; stružiti, zaokrogliti, zaobliti, dati okroglo obliko; lepo oblikovati
figurativno lepo formulirati (stavek)
zastarelo speljati na kriva pota, zapeljati; spreobrniti
2. neprehodni glagol
vrteti se, dati se vrteti; obračati se, obrniti se; prevračati se, prevrniti se
figurativno postaviti se na glavo; postati omotičen; zaviti, kreniti, napraviti zavoj; zateči se (to k)
obrniti se, pogledati nazaj; oprijeti se, lotiti se, ukvarjati se; spremeniti se, spremeniti naravo; skisati se (mleko), postati (žaltav itd.), pokvariti se; stružiti se, postati top, skrhati se (nož)
zastarelo prebegniti, postati uskok (odpadnik, dezerter)
to turn an attack vojska odbiti napad
to turn the (ali one's) back (up)on hrbet obrniti (pokazati); obrniti se proč od
to turn bankrupt priti pod stečaj (v konkurz), bankrotirati, doživeti bankrot, priti na boben
he turned many books in his life figurativno mnogo je prebral v svojem življenju
to turn s.o.'s brain znoriti koga
his brain has turned with overwork zmešalo se mu je zaradi čezmernega dela
to turn bridle obrniti se, začeti se umikati
to turn bear (bull) ekonomija špekulirati na padec (dvig) cen in tečajev na borzi
to turn into cash spraviti v denar (gotovino), unovčiti
to turn the cat in the pan figurativno stvar (že nekako) urediti, v red spraviti
to turn Catholic postati katoličan
to turn the cheek figurativno obrniti (nastaviti) tudi drugo lice, požreti (kaj) zaradi (ljubega) miru
to turn one's coat figurativno obrniti, obračati plašč (po vetru)
he turned his coat izneveril se je svoji stranki, postal je odpadnik
to have an old overcoat turned dati si obrniti star površnik
turned commas narekovaj
to turn colour spremeniti barvo (postati bled ali rdeč)
to turn a compliment napraviti lep poklon (kompliment)
to turn a street corner zaviti okoli uličnega vogala
to turn the corner figurativno srečno prebroditi krizo
to turn a difficulty izogniti se težavi, obiti težavo
to turn a deaf ear narediti se gluhega (to za), ne hoteti slišati
to turn to a dictionary zateči se k slovarju
to turn to the doctor obrniti se na (konsultirati) zdravnika
to turn the edge of a knife skrhati nož
to turn the edge of a remark napraviti opazko manj ostro, omiliti opazko
to turn English into Slovene prevesti iz angleščine v slovenščino
to turn king's (ameriško state's) evidence pravno postati glavna obremenilna priča
he is just turning 50 pravkar je prekoračil 50. leto
to turn a film snemati film
to turn one's face to the wall obrniti obraz proti steni, figurativno biti pripravljen za smrt, (hoteti) umreti
to turn the enemy's flank obiti sovražnikov bok
to turn s.o.'s tiank figurativno prelisičiti koga, premagati koga v debati
to turn one's flght northwards usmeriti svoj polet proti severu
to turn ground prekopati zemljo
his hair has turned grey osivel je
to turn one's hand to s.th. lotiti se, oprijeti se česa
she can turn her hand to anything ona je zelo spretna, praktična
not to turn a hand to help s.o. s prstom ne migniti, da bi komu pomagali
my head turns vse se mi vrti v glavi
his head turned with the success uspeh mu je stopil v glavo
to turn one's head obrniti glavo, pogledati nazaj
to turn s.o.'s head zmešati komu glavo
to turn headsprings šport delati (vrteti) kolesa
to turn head over heels prekucniti se, prekopicniti se
to turn s.o.'s heart figurativno pregovoriti koga
to turn s.th. inside out obrniti kaj (narobe), zvrniti kaj
the joke was turned against me šala je letela name
the key won't turn ključ se ne mara zavrteti
the leaves are beginning to turn listje začenja spreminjati barve
to turn to the left obrniti se, kreniti, zaviti na levo
to turn loose odvezati, izpustiti koga (na prostost); popustiti; ameriško streljati, ustreliti
to turn s.o. mad napraviti koga blaznega
you will turn me mad zblaznel, znorel bom zaradi vas
the milk has turned (sour) mleko se je skisalo
the warm weather has turned the milk (sour) toplo vreme je skisalo mleko
to turn s.th. in one's mind premišljevati kaj
to turn pale postati bled
it turned her pale prebledela je ob tem
to turn an honest penny živeti od poštenega dela (zaslužka)
to turn s.th. to one's profit obrniti kaj v svojo korist, izkoristiti kaj
to turn rancid postati žaltav
to turn s.o. to religion spreobrniti koga (k veri)
to turn and rend napasti s sramotenjem
to turn the scale nagniti tehtnico, figurativno odločifi (kaj)
to turn s.o. sick povzročiti komu slabost
she turned sick slabo ji je postalo, morala je bruhati; zbolela je
to turn a somersault napraviti prekuc, salto
to turn one's steps home kreniti domov
my stomach turns (at) želodec se mi obrača (ob), vzdiguje se mi
it turns my stomach ob tem se mi obrača želodec
to turn a table leg stružiti nogo za mizo
to turn the tables (up)on s.o. figurativno obrniti argumente proti komu, obrniti položaj
to turn tail obrniti se, stisniti rep med noge, zbežati
the tide has turned nastopila je oseka, figurativno sreča se je obrnila (se obrača)
to turn one's thumb down figurativno odkloniti, ne hoteti
to turn traitor postati izdajalec
to turn turtle navtika, sleng prevrniti se
to turn upon s.th. biti odvisen od česa
to turn everything upside down postaviti vse na glavo
the boat turned upside down čoln se je prevrnil
my umbrella turned inside out dežnik se mi je obrnil (sprevrgel)
to turn a Latin verse skovati latinski stih
to turn water into wine spremeniti vodo v vino
my coat won't turn water moj plašč ni nepremočljiv
I don't know which way to turn ne vem, po kateri poti naj krenem, figurativno ne vem ne kod ne kam; ne vem, kaj naj naredim
to turn a wheel (za)vrteti kolo
the wheel turns kolo se vrti
the wind has turned zapihal je drug veter (tudi figurativno)
the whole world has turned topsy-turvy cel svet je postavljen na glavo
this wood turns well ta les se dobro struži
even a worm will turn figurativno tudi najmirnejši človek se brani, če je napaden - turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)
1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.
2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O. - uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —
C. ultrā
I. adv.
1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.
2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —
II. praep. z acc.
1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.
2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.
3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —
B. ultrō, adv. (prim eō, quō)
1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.
2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)
1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.
2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“
1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.
2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.
3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin. - usmeri|ti [é] (-m) usmerjati
1. orientieren, kanalisieren pismo, vodo: leiten, (narobe, v napačno smer fehlleiten, naprej weiterleiten, proč wegleiten); čuvaj na parkirni prostor ipd.: einweisen (in), z mahanjem: einwinken in, iz česa: herauswinken aus
2. pogled, predmete: richten (auf), ausrichten, pogovor, pogled, korake: lenken, samo tehnika auslenken; luč, žaromet na kaj: (etwas) anstrahlen; žarke: bündeln auf
3. (koncentrirati) (etwas) orientieren auf/konzentrieren auf/lenken auf - valeō -ēre -uī, valitūrus (iz indoev. kor. *u̯al- biti močan; prim. sl. vladati = lit. valdýti = let. vàldît, sl. vladar, sl. in hr. vladika škof, got. waldan = stvnem. waltan = nem. walten delovati, opravljati funkcijo, gospodariti, lat. Valerius, validus, valetūdō, valor, valēscō idr.)
I.
1. biti močen (močan), biti pri moči (močeh), biti krepek (krepak), imeti moč (moči), biti trden: Pl., Cels., Sen. ph. idr., plus valeo Ph. močnejši sem, valuit mea dextra valetque O., pedibus valere N. biti močnih (trdnih) nog, imeti močne (trdne) noge, biti dober hodec, biti pešec, cursu pedum valere V., non lingua valet O. nima moči, je omrtvel, animo parum valere S., Aur. biti slaboumen, quantum ignes animaeque valent V. zmorejo, quae valeant in talia pondera O. za tako težo, quantum dextrae ad caedendum valent Hirt., velocitate ad cursum valere Ci. biti sposoben za … ; occ.
a) (z inf.) imeti (telesno) moč, imeti dosti (telesne) moči, (z)móči, biti zmožen: Lucr., Suet. idr., nec valuere manūs educere telum O., valet ima summis mutare deus H., quid ferre recusent, quid (sc. ferre) valeant umeri H. zmorejo.
b) (o zdravilih) biti dober za kaj, pomagati pri čem, delovati, učinkovati pri čem, na kaj, učinkovit biti pri čem: valere ad id, ad omnia Cels., contra serpentium morsūs, adversus animal nominis sui Plin., aeque, parum, eodem Cels., potu, illitu, suffitu Plin.; (z inf.) imeti moč, (z)móči: Plin. idr., marrubii sucus … valet eiusmodi necare animalia Col.
c) (o glasovih) močno zveneti, močno doneti, krepko izgovarjati se: cum C ac similiter G non valuerunt, in T ac D molliuntur Q.
2. metaf. imeti moč, imeti vpliv, imeti veljavo, biti močen (močan), biti vpliven, biti mogočen, (z)moči, premoči, imeti premoč, opraviti, veljati, obveljati idr.: Pl., Ter., Enn. ap. Gell., L., T. idr., cuius late imperium valuit S., multum valere equitatu, pedestribus copiis C. imeti zelo močno konjenico, imeti močno pehoto, pedestribus copiis plus quam navibus valere N. imeti močnejšo pehoto kot ladjevje (mornarico), minus multitudine militum valere C. po številu vojakov biti slabši (šibkejši), imeti manjšo vojno moč, imeti manjše vojaške sile, qui plus opibus, armis, potentiā valent Ci., tantum valuit eloquentiā, virtute N., quantum gratiā, auctoritate, pecuniā valent C., potestis … constituere, hanc auctoritatem … quantum apud exteras nationes valituram esse existimetis Ci., in primis dicendo valebat N. bil je zlasti zelo vpliven (znamenit) govornik, apud quem ut multum valeret, multo labore … effecit N., plurimum inter eos Bellovacos et virtute et auctoritate et hominum numero valere C., utrum apud eos pudor an timor valeret C. ali premore več sram ali strah, ali je močnejši sram ali strah, quantum ego Marte, tantum valet iste loquendo O., rogando valere O. (z)moči s prošnjo, preces valuere O. so zmogle, so premagale, si vota valuissent O., apud quosdam merces valuit L., nil dona valuere V. niso nič opravili, niso imeli nobenega uspeha, eius ratio non valuit N. njegov nasvet ni obveljal, ut lex valeret, effecit N. uveljavil je zakon, crimen valet Ci. ali coniuratio valet S. zmaguje, haec fama valebat S. se je širila, valuit odium Ci. je prevladalo; namen oz. smoter se izraža s praep. ad, poklas. tudi z in z acc. moč (moči) imeti za kaj, imeti vpliv, moči vplivati na kaj, premoči kaj, pripomoči (pripomagati) k čemu, da se kaj stori: tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas valuisti Ci., perficiam, ut invidia mihi valeat ad gloriam Ci., multum ad terrendos nostros valuit clamor C., qui (sc. amici) parum valent in unius elati solacium Sen. ph. nas pač ne morejo potolažiti za smrt edinega; occ.
a) (z inf.) (z)moči, premoči: Lucr., Val. Max., Suet. idr., tantum valet mutare vetustas V., eos ferrum acutum reddere valet H., nemo consistere in axe me valet excepto O., suos a direptione castrorum continere non valuit L., res secundae valent commutare naturam Cu.; inf. se dostavlja v mislih: secutae, quantum valuere (sc. sequi) O., di mihi dederunt, quidquid valuere (sc. dare) O.; non (nec) valere s quin: nec potestas horum valuit, quin eos praeferrent L.
b) veljati, meriti na koga, kaj, leteti na koga, kaj, biti na koga ali kaj, nanašati se na koga, kaj, namenjen biti komu, čemu: Lact., id responsum quo valeret N., hoc eo valebat, ut ad decertandum cogerentur N., definitio in omnes valet Ci. velja za vse, hoc videtur contra te valere Ci.; pesn.: quo valeat nummus H. za kaj je dober.
c) (o denarju) veljati, imeti vrednost, biti vreden: Varr., Plin., Icti., Aug., Ambr. idr., dum pro argenteis X aureus unus valeret L.
d) (o besedah) imeti pomen, pomeniti (pomenjati): Varr., Corn., Q., Suet. idr., quaerimus verbum, quod idem valeat Ci., hoc verbum quid valeat, non vident Ci. —
II.
1. biti zdrav, biti pri zdravju, dobro se imeti, dobro se počutiti (naspr. aegrotare, aegrum esse): Ca., Acc. ap. Non., Auct. b. Alx., Plin. iun., Cels. idr., valeo et salvus sum Pl., valen? valuistin? (= valesne? valuistine?) Pl., valet Euristheus O., recte valere Pl., bene, melius valere Ci., minus ali minus recte valere Ci. biti bolan (bolehen), ne biti nič kaj zdrav, optime valere et gravissime aegrotare Ci., ut vales? Ter. ali ut valet? H. kako se ima(š) ali počuti(š)?, valere corpore Ci. = valere a corpore Pl. na telesu, telesno, stomacho Iuv., ab oculis Gell., nec minus valeo, quam corpore, mente O., a morbo valui, ab animo aeger fui Pl.; impers.: quid agitur, Saguristio? ut valetur? Pl. kako je kaj?, kako je z zdravjem?; od tod kot stalno besedilo na začetku pisem: si vales, bene est (s kraticami: S. V. B. E.) ali si vales, gaudeo (S. V. G.), pogosto s pristavkom: ego (equidem) valeo (E. V. ali E. Q. V.) Ci. ep.; tudi: cura, ut valeas Ci. ep. ostani lepo zdrav.
2. kot običajen poslovilni pozdrav: valḗ (redkeje valeas Pl.), valēte, valēbis zdrav ostani!, zdravi ostanite!, bodi (bodite) zdravi!, srečno!, zbogom!, valeto Pl., Ter. zdrav ostajaj!, iamque vale et nati serva communis amorem V.; poseb. „vale“ dicere; tudi kot sklop, pisano valĕdicere (gl. valĕ-dīcō) reči „pozdravljen“, reči „zdravstvuj“, reči „zbogom“, vzeti (jemati) slovo, posloviti (poslavljati) se, srečo si dati (dajati): sub noctem dixere „vale“ O., saepe „vale“ dicto (abl. abs.) rursum sum multa locutus O., vale dicere (valedicere) alicui Sen. ph.; pesn. tudi s skrajšanim e v zevu (vocalis ante vocalem corripitur): dictoque valē (abl. abs.) valĕ inquit et Echo O., longum, formose, valē valĕ inquit, Iolla V.; v enakem pomenu tudi dicere alicui valere: iam dixisse rebus humanis valere Ap., abstinatissime retinuit, ut liberti servique mane salvere, vesperi valere sibi singuli dicerent Suet. da so mu voščili dobro jutro in lahko noč; od tod iubere aliquem valere: iubeo vos valere Pl. da ste mi zdravi!, zdravstvujte!, bodite zdravi!, iussi te valere Ci. (rekel sem ti „zdravstvuj“ =) poslovil sem se od tebe; nam. vale dicere poznolat. valē facere ali kot sklop valĕfacere: Ap., Vulg., Aug. idr.; vale kot poslovilni pozdrav na koncu pisem: vale Ci. ep., vive, vale H., vive valeque H.; tudi kot slovo od mrtvih: Cat., Aus. idr., Palla, aeternum vale V. zdravstvuj (pozdravljen, zbogom) na veke!; metaf. kot izraz odklanjanja zbogom!, srečno!, pojdi!, proč z (s) … !: Pl., Ter., O., Cat. idr., sitalis est deus, valeat Ci., quaque valeant ista Ci., „haud mihi vitā est opus hac“ ait et „valeas“ H. pusti me pri miru, valeat Venus valeantque puellae Tib., valete curae Petr. — Od tod adj. pt. pr. valēns -entis, adv. valenter
1. močen (močak), krepek (krepak), silen, mogočen: Pl., V., Cels., Stat., Gell. idr., iuvenis O., robusti et valentes satellites Ci., homo imbecillus a valentissima bestia laniatur Ci., facit ira valentem O., membris valens Nessus O., valenter resistere Col.; metaf. (o neživih subj.): Col., Cels. idr., trunci valentes V., tunicae valentes O. močne, debele, coepit … spirare valentius Eurus O.
2. zdrav, čvrst: Pl., Varr., Pr., Cels. idr., medicus confirmat propediem te valentem fore Ci., puer, horā undecimā cum valens in publico visus esset, ante noctem mortuus est Ci., sensus sani et valentes Ci.; subst. valēns -entis, m zdravi (naspr. aeger): Ci.; metaf.: animi valentes Ci.
3. metaf.
a) močen (močan), mogočen, vpliven: tam valenti resistere Ci., cum valenti ore pugnare Ci., cupivit bellum componere, quo valentior postea congrederetur N., opibus valentes N., valens flamma O., oppidum malum atque valens S., oppida valentissima N.
b) močen (močan) ali krepek (krepak) = moč dajajoč, zdravje dajajoč (prinašajoč), zdravilen, tečen, izdaten, redilen, hranljiv: cibus, medicamenta Cels., remedia nimis valentia Ci.
c) močen (močan) = silen, hud: fricatio, morbus, vitium Cels.
d) močen (močan) = izdatno učinkujoč, učinkovit, tehten: fraus valentior quam consilium Ci., causa O., causae valentes Ci., argumenta Q., oratio minus valens Varr., valentium carminum libri H., valens dialecticus Ci., solacium valentissimum Sen. ph., valente dicere ali valenter (dictum) Val. Max. krepko, s poudarkom, živo. - vali|ti1 (-m) sod, valj ipd.: wälzen (skozi durchwälzen, proč fortwälzen, wegwälzen, noter/v hereinwälzen, hineinwälzen, ven herauswälzen, hinauswälzen); rollen
figurativno valiti krivdo na die Schuld schieben/wälzen auf - vēscor, vēscī (—) (—) (etim. nezanesljivo dokazana beseda; morda iz *vē- (= au proč, od; prim. au-fero) in *ē(d)scor (gl. edō); prim. lat. ēsca, ēscō, got. fra-itan = nem. fressen; potemtakem bi bil osnovni pomen vesci = odjesti (odjedati)) klas. le o ljudeh
1. hraniti se, prehranjevati se (starejše živiti se), živeti ob čem, jesti, uživati (kako jed); z abl. instrumenti: Plin. idr., Numidae … lacte et ferina carne vescebantur S., nec (sc. dii) iis escis aut potionibus vescuntur, ut … Ci., vesci humanis corporibus L., piris H.; neklas. analogno po glag. edere tudi z acc.: Acc. ap. Non. idr., vesci insolita Sen. fr., sacras laurus Tib., glandem Iust., humanam carnem Plin., milvus coepit vesci singulas (sc. columbas) Ph., ut infirmissimos suorum vescerentur T.; s praep.: ex (ob) eadem mensa vesci Sen. rh., delphinus ex hominum manu vescens Plin., vesci de sacerdotalibus cibis Hier., in ea (sc. mensa) Cu., in aridis Amm. živeti, životariti; abs.: Plin., Dig., Amm. idr., ad vescendum hominibus apta (sc. pecus) Ci., vescendi causā omnia exquirere S., vescere sodes! H.; occ.
a) nekaj prigrizniti, pomalicati, starejše založiti: vescebatur et ante cenam Suet.
b) obedovati, jesti, gostiti se: vescentes sub umbra (v senci) L., argentum ad vescendum factum L. srebrno namizje, vescebantur in villa T.
2. metaf. nasploh uživati, imeti, uporabljati kaj, posluževati se česa, izkoriščati kaj, posegati po čem: Acc. ap. Non. idr., armis, arce hac Pac. ap. Non., voluptatibus Ci., aurā aetheriā V. uživati etrski zrak = dihati, živeti = vesci vitalibus auris Lucr., loquella inter se vesci Lucr. pogovarjati se, razgovarjati se. — Act. soobl. vēscō -ere hraniti: quis nos vescet carne? Tert. po Vulg., vescendi pupilli causā Ulp. (Dig.) za prehranitev mladoletnika (nedoletnika); v pass.: pulpa dicta, quod cum pulte olim mixta vescebatur Isid. - vista ženski spol vid; oči; pogled, pregled, razgled; sodna obravnava, hišna preiskava; namera, cilj
vista de águila orlovske oči
vista cansada daljnovidnost
vista de una causa sodna razprava, (pred)preiskava
vista corta kratkovidnost
letra (giro) a la vista menica na pokaz
punto de vista vidik, stališče
a vista vpričo; glede; pri roki, v bližini; pod nadzorstvom; trg na pokaz
a la vista takoj, na pokaz
a vista de ojo(s) na lastne oči; očitno
a vista de pájaro z viška; z višine
a vista perdida, a pérdida de vista nedogledno
a primera vista na prvi pogled
a simple vista s prostim očesom, na oko
de vista dejansko, resnično
de mucha vista pozornost zbujajoč, efekten
en vista (de) glede, kar se tiče; zaradi; na vidiku; vpričo
en vista de ello v takih okolnostih
en vista de que vpričo tega, da; ker
¡hasta la vista! na svidenje!
apartar la vista (fig) obraz proč odvrniti
bajar la vista (fig) v tla gledati
cantar de vista peti brez priprave
clavar (ali poner) la vista en pogled upreti v
conocer de vista na videz poznati
desviar la vista stran pogledati
estar a la vista biti na vidiku; paziti, varovati se; v oči pasti, jasen biti
hacer la vista gorda (fig) eno oko zatisniti; delati se, kot da ne vidimo
irse de vista izginiti iz vida
se me va la vista miglja mi pred očmi
¡márchate de mi vista! izgini mi izpred oči!
perderse de vista (fig) biti zelo prebrisan
pasar la vista por la carta bežno prebrati pismo
saltar a la vista v oči pasti
tener vista dobro izgledati, se prilegati
torcer la vista (fig) oči zavijati
vistas pl razgled
a ojos vistas očitno, vidno; vedno bolj - vreči [é] (vržem) metati
1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen
2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen
3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen
4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern - vréči to throw, to fling; to hurl; (mrežo, sidro, kocko) to cast; (pri izpitu) to pluck
nazaj vréči to throw back
vréči na tla to throw (ali to fling) down
vréči pogled na to glance at
vréči kamen v psa to throw a stone at a dog
vréči mrežo to cast a net
proč vréči to throw away, to discard
vréči novec v zrak to toss a coin
vréči komu kaj to fling something at someone
vréči v ječo to fling into prison, to cast (ali to clap) in prison
vréči vrv komu (figurativno) to throw a rope to someone
ven vréči to turn out, pogovorno to chuck out (koga someone)
vréči žreb to cast lots
vréči puško v koruzo (figurativno) to hang up one's ax(e), to throw in the towel (ali the sponge)
vréči komu kaj v obraz (= očitati mu) to throw (ali to fling) something in someone's teeth
vréči koga iz službe to sack someone, to give someone the sack, to dismiss, ZDA to fire someone
vréči pismo v nabiralnik to drop a letter into a pillar box
vréči komu polena pod noge (figurativno) to put a spoke in someone's wheel
vréči (metati) slabo luč na koga to bring discredit (up)on someone
vréči komu žogo to throw a ball to someone
vréči se to throw oneself, to fling oneself
vréči se po kom (figurativno) to take after someone, to resemble someone
vréči se na delo to throw oneself into a task (ali a job)
vréči se v kaj (figurativno) to fling oneself into something
vréči se komu v naročje to fling oneself into someone's arms
vréči se komu k nogam to throw oneself at someone's feet
vréči se na to throw oneself upon, to fall upon, (lotiti se) to tackle
trije možje so se vrgli nanj three men pounced upon him
vréči se na sovražnika to rush (ali to dash) at the enemy - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato - vržen (-a, -o) geworfen
proč vržen weggeworfen, figurativno vergeblich, verloren
vse je proč vržen trud da ist Hopfen und Malz verloren - vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd
vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav - vzeti1 [é] (vzamem) jemati
1. nehmen, -nehmen (dol hinunternehmen/herunternehmen, gor hinaufnehmen/heraufnehmen, iz hinausnehmen/herausnehmen, einer Sache entnehmen, iz rok abnehmen, narazen [auseinandernehmen] auseinander nehmen, nazaj zurücknehmen, proč wegnehmen, s seboj mitnehmen); tudi pravo an sich nehmen; iz kartona, paketa: auspacken, (einer Packung …) entnehmen
vzeti dopust Urlaub nehmen, sich beurlauben lassen, sich freistellen lassen
vzeti iz obtoka denar ipd.: einziehen, außer Kurs setzen
vzeti iz okvira aus dem Rahmen nehmen, ausrahmen
vzeti iz plenic auswickeln
vzeti iz prometa aus dem Verkehr nehmen/ziehen, vozilo: außer Dienst stellen
vzeti iz uporabe außer Gebrauch setzen
vzeti na svoja pleča krivdo ipd.: auf seine Rechnung nehmen, auf seine Schulter nehmen
vzeti nase krivdo ipd.: auf sich nehmen, auf seine eigene Kappe nehmen, dolgotrajne preiskave ipd.: auf sich nehmen, sich (Untersuchungen) unterziehen
vzeti posojilo eine Anleihe nehmen, na kaj: eine Anleihe nehmen auf, (etwas) belehnen
vzeti s seboj v grob mit ins Grab nehmen
vzeti v hrambo in Verwahrung nehmen
vzeti v komisijsko prodajo in Kommission nehmen
vzeti v najem mieten, anmieten
vzeti v račun (etwas) in Rechnung nehmen, kot staro za novo: in Zahlung nehmen
vzeti v rejo otroka: in Pflege nehmen
vzeti v službo koga (jemanden) anstellen
vzeti v sredo in die Mitte nehmen
vzeti v zakup (etwas) pachten, in Pacht nehmen, figurativno in Kauf nehmen
vzeti v zaščito in Schutz nehmen
vzeti zalet anlaufen, Schwung holen
2. zdravila: nehmen, einnehmen; prstne odtise: abnehmen, za preiskavo: nehmen, entnehmen
vzeti kri eine Blutprobe nehmen/entnehmen
vzeti vzorec eine Probe nehmen/entnehmen, ein Muster nehmen/entnehmen
3.
vzeti podkupnino Schmiergeld einstecken, sich bestechen lassen
4. figurativno nehmen, rauben (spanec den Schlaf)
vzeti čas Zeit rauben, Zeit kosten, veliko časa: zeitraubend sein
vzeti čast in dobro ime pravo die Ehre abschneiden
vzeti dar govora (jemandem) die Rede verschlagen
vzeti iluzije komu (jemandem) die Illusionen rauben
vzeti moči bolezen: an den Kräften zehren
vzeti sapo (jemandem) den Atem verschlagen
vzeti tek komu (jemandem) den Appetit verschlagen
vzeti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen/verleiden, (jemandem) alle/die Freude nehmen
vzeti voljo komu (jemanden) entmutigen
vzeti si življenje sich das Leben nehmen, sich umbringen
5.
figurativno vzeti besedo komu (jemandem) das Wort nehmen
vzeti besedo iz ust komu (jemandem) das Wort aus dem Mund nehmen, (jemandem) aus dem Herzen sprechen
vzeti si k srcu nasvet: beherzigen, (biti žalosten) sich (etwas) zum Herzen nehmen
vzeti kot (sprejemati) nehmen als, (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen
vzeti na muho (jemanden) aufs Korn nehmen/ins Visier nehmen
vzeti ost čemu (einer Sache) die Spitze nehmen, den Stachel nehmen
vzeti pod drobnogled unter die Lupe nehmen
vzeti pot pod noge die Beine unter den Arm nehmen
vzeti pravico v lastne roke Selbstjustiz üben
vzeti resno ernst/wichtig nehmen
ne vzeti resno česa: nicht ernst nehmen, [leichtnehmen] leicht nehmen, auf die leichte Achsel/Schulter nehmen, koga: nicht ernst nehmen, nicht für voll nehmen
vzeti v misel in Betracht ziehen
vzeti v poštev berücksichtigen
vzeti v precep koga (jemanden) in die Schraube nehmen
vzeti si za zgled koga: sich (jemanden) zum Vorbild nehmen
vzeti za zlo (jemandem etwas) verdenken
6.
vzeti nedovoljena poživila dopen
vzeti mamila fixen
vzeti kokain koksen
7. za moža/ženo: heiraten, ehelichen
8.
vzemimo, da … vorausgesetzt, [daß] dass …, angenommen, [daß] dass …
9.
figurativno kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren
| ➞ → jemati1 - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto